Po površini druga največja ledina v tej katastrski občini, ki je zavzemala območje okoli sv. Roka, je s svojo daljšo stranjo mejila na katastrsko občino Sv. Tomaž, njeno skupno površino, ki je merila 74 oralov in 1154 kvadratnih sežnjev (43,00 ha), pa je sestavljalo 105 parcel. V rabi tal so s 16,10 ha nekoliko prevladovali travniki, medtem ko je površina njiv merila 13,26 ha in površina vinogradov 8,65 ha.
Kot četrta kategorija se v tej ledini s 4,99 ha pojavi še gozd, kar je bilo v popisu zemljišč leta 1787 zelo redko. Očitno so bili takrat gozdovi v zelo slabem stanju in so jih v popisu zemljišč obravnavali kot grmovje, kar je pomenilo da so bili v takratni razvrstitvi upoštevani pod pašnike oz. travnike.
Leta 1787 je v tej ledini prebivalo 12 gospodarjev.
Opomba:
Posestvo Gregorja Brgleza je bilo bolj hribovito in kot je videti iz opomb leta 1820 je imel pri kmetovanju kar težave. Na parceli 175/5 je imel 1008 kvadratnih sežnjev velik vinograd in polovica njegove površine je zaradi erozije prsti postala nerodovitna. Na tem delu je bilo od vinograda vse manj koristi in na koncu so trte propadle, površina pa je bila spremenjena v pašnik in temu primerno obdavčena.
Podobno situacijo je imel Gregor tudi na parceli 177/1, kjer je bilo leta 1820 za njivo velikosti 627 kvadratnih sežnjev zapisano:“To zemljišče, prej navedeno kot njiva, je že več kot 10 let uporabno le kot slab pašnik, ker je po odplavljanju rodovitne prsti ostala le povsem nerodovitna ilovica, ki je ni mogoče orati ne v suši ne v mokroti in na kateri se odslej niti posejano seme ne bi več povrnilo”.
Takšni zapisi v opombah leta 1820 katastrskim številkam vdahnejo življenje, saj nam prikazujejo resnične življenjske zgodbe in neizprosen boj človeka z naravo. Gregorjeva zgodba nam prikaže, da je davčni sistem takrat že poskušal razumeti kmeta, upoštevati njegove težave ter mu priti naproti z znižanjem davka.
