skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Umetnostnozgodovinske dragocenosti v šentjakobski cerkvi

V notranji jezuitske cerkve lahko občudujemo bogato cerkveno opremo: poslikave, kipe in reliefe, ki so jih izdelali izbrani slovenski, avstrijski in italijanski kamnoseki, kiparji in slikarji med 17. in začetkom 20. stoletja, med njimi Francesco Robba, Angelo Putti, Luka Mislej, Ivan Zajec, Jurij Šubic, Janez Wolf in Ivan Grohar. Številni oltarji v cerkvi so še posebni umetnostni dosežki iz baročnega obdobja. 

Na tem mestu bomo povzeli le najpomembnejše poudarke o cerkveni opremi, ki so jo evidentirali umetnostni zgodovinarji France Stele, Damjan Prelovšek in Blaž Resman v svojih vodnikih po šentjakobski cerkvi. 

Baročno kiparstvo v Ljubljani je bilo precej razvito in širše znano. France Stele je leta 1931 napisal, da je moč govoriti o ljubljanski kiparski šoli. Ljubljanske delavnice, katerih glavni vodje so bili M. Kuša (Cussa), Luka Mislej in Francesco Robba, so nepretrgoma delovale in se razvijale v dobi stotih let. Sprva so kipe naročali v Benetkah ali za večja naročila najemali italijanske kiparje, omenimo le Jacopa Contierija. Zadnji in najpomembnejši vodja teh delavnic, Robba, je bil sam odličen kipar. Njegova delavnost se razteza na bolj ali manj vso sedanjo Slovenijo in še čez do Celovca ter na Zagreb; kakovost njegovih del pa je takšna, da so njegova dela priznani strokovnjuki proglašali za Donnerjeva [Georg Raphael Donner, 1693-1741, op. G. H.]. V vodnjaku pred mestno hišo, v tubernakeljskih oltarjih v stolnici in pri sv. Jakobu, v arhitektonskih oltarjih ladje cerkve sv. Jakoba ter velikima v uršulinski in frančiškanski cerkvi ima Ljubljana enega največjih zakladov svoje umetnostne preteklosti.

Oltarji:

Paroma enaki stranski oltarji ob ladji so postavljeni k vzhodnim stenam kapel. Taka postavitev ustvarja bolj dramatičen in baročen učinek, saj se vsi oltarji združijo v enoten prospekt in kakor veličastne kulise vodijo pogled v globino, proti prezbiteriju z glavnim oltarjem. Oltarji šentjakobske cerkve kažejo razvoj oltarne arhitekture od črnomarmornatih nastavkov poznega 17. stoletja do bahatih visokobaročnih zasnov, njihove plastike pa segajo od uvoženih angelov Paola Gropellija iz leta 1709/10 preko v ljubljani izklesanih kipov potujočih mojstrov Puttija in Contierija do Robbovih mojstrovin, ki je bil v Ljubljani udomačeni Benečan. 

(gl. B. Resman, Šentjakobska cerkev v Ljubljani, 2014, str. 5, 43). 

Cerkev krasi poleg velikega oltarja, izdelanega med letoma 1728 in 1732, še devet oltarjev: oltar sv. Križa, oltar Žalostne Matere božje, oltar sv. Jožefa, oltar Angelov varuhov, oltar sv. Ane, oltar sv. Janeza Nepomuka, oltar sv. Ignacija, oltar Marijinega vnebovzetja in oltar sv. Frančiška Ksaverija. 

Read more

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.