Igrače nam pričarajo dobre stare čase in so najlepši spomin iz obdobja otroštva. So osnova otrokove igre, zvesti spremljevalec in prijatelj, pa tudi vzgojno sredstvo, ki spodbuja k opazovanju, razvijanju različnih spretnosti, razmišljanju, vztrajnosti in sodelovanju. Preko igrače in igre otrok spoznava svet okoli sebe, razvija svoje sposobnosti, domišljijo, se druži z vrstniki in si oblikuje samopodobo.
Tako kocke in orodje spodbujajo k ustvarjalnosti in logičnemu razmišljanju, punčke, medvedki, usmerjajo v domišljijski svet, vozila in žoge razvijajo motoriko in gibalno spretnost. Na otrokova čustva vplivajo mehke, ljubkovalne igrače, ki pomirjajo, nudijo občutek varnosti in topline. Družabne igre, kot so npr. karte in človek ne jezi se, navajajo na upoštevanje pravil in sodelovanje.
Veliko število priljubljenih igrač, s katerimi so in smo se nekoč igrali, sta zbrala in ohranila srčna zbiratelja Janez in Marija Janežič. V vitrinah in nad policami oddelka za otroke in mladino v izolski knjižnici se nahajajo dragoceni kosi igrač, tudi ročno izdelani, stari medvedki, tudi taki, posebni, na navijanje, ki plešejo, pletejo. Tu so še plišaste igrače, punčke, lutke, figurice, pravljična bitja, družabne igre kot so domine, karte, človek ne jezi se, mikado, šah, tombola, fliperji, vozila, od avtomobilčkov do vlakov in železnic, delovni stroji, kuhinjice, štedilniki, miniaturne posodice, glasbila, glinene piščali, žoge, gugalni konjički, fotoaparati, hranilniki, pisalni stroji, telefoni, kocke, sestavljanke in še mnogo raznovrstnih igrač, ki so nekoč razveseljevale otroke. Najstarejša igrača zbirateljev je srednjeveška keramična piščal, ki jo je Janez Janežič našel ob Semedelski cesti v morju. Verjetno je bila narejena v keramičnih delavnicah v Dekanih. Na ogled sta več kot 160 let stari biskvitno žgani figurici fantkov iz porcelana. Dragocen je ročno izdelan zelen osliček, najden v Istri, iz obdobja med letoma 1880 in 1890. Vitrino bogati tudi prvi izdelek izolske tovarne igrač, sestavljanka Mehanotehnika, po kateri je tovarna, leta 1952, dobila svoje prvo ime.
Razstava starih igrač, večina jih je iz 20. stoletja, predstavlja pomemben del naše kulturne dediščine preteklosti in krepi zavedanje o njenem pomenu in ohranjanju. Je priložnost za raziskovanje razvoja igrač in igralne kulture otrok. Priča tudi o pomenu ljubiteljskega zbirateljstva, ki prispeva k ohranjanju našega izročila. Sporočilna vrednost zbirke je dolgoročna naložba, ki dediščino in tradicijo ohranja živo tako za sedanje kot prihodnje generacije. Z obsežno zbirko igrač, ki jih je preko dva tisoč, izolska knjižnica privablja vse generacije obiskovalcev, ki jim igrače vzbujajo spomine na otroštvo, polno domišljije.
Darja Kromar
Literatura:
Hrs, M. in Kromar, D. (2018). Moja knjižnica Izola že 60 let. Izola: Mestna knjižnica Izola
Igra in igrače. (1981). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Kuret, N. (1959). Igra in igrača v predšolski in šolski dobi. Maribor: Obzorja.
Kužnik, L. (2009). Dediščina igrač na Slovenskem. Časopis za zgodovino in narodopisje, 80(1), 80-92.
Tomažič, T. (1999). Igrače. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
