Zatočišče sta našla v KraljeviniSHS, v opuščenem avstro-ogrskemtaborišču v Strnišču, kamor sta prispela 23.12.1920. Kot vojaška srednja šolasta spadala pod upravo jugoslovanske državne komisije za rusko emigracijo vBeogradu. Ob prihodu je Krimski korpus štel697, Donski pa 163 ljudi. Z gojenci, starimi od 7-17 let, so v Strnišče prišli tudi pedagogi in njihove družine, ter nekaj uradnikov, pa tudi drugi begunci ruske državljanske vojne, ki s korpusoma niso bili povezani. Leta1921 je rusko begunsko taborišče v Strnišču štelo okrog 1300 ljudi. Med kadeti je bilo tudi nekaj kasnejših vidnejših osebnosti ruske emigracije: slikar Vsevolod Guljevič, pesnik Pavel Sergejevič Poljakov in kasnejši metropolit ruske pravoslavne cerkve Rostislav Petrovič Ustinov. Direktor Krimskega kadetskega korpusa je bil generalporočnik Vladimir Valentinovič Rimski-Korsakov, sorodnik znanega ruskega skladatelja Nikolaja Andrejeviča Rimskega Korsakova.
Oba kadetska korpusa so naselili v barakebivše rezervne bolnišnice Klatovo, zahodno od strniške graščine. Te so bile slaboopremljene in vzdrževane: primanjkovalo je postelj, strehe so puščale, skozi luknje v stenah barak je pihal veter, vodovod in kanalizacija nista delovala, elektrike nibilo. Kljub zelo slabim razmeram pa je vodstvo vojaške kadetske šolev Strnišču uredilo internat in učilnice ter nadaljevalo s šolanjem gojencev. Odprliso tudi različne obrtne delavnice v katerih so delali kadeti, delovalo je gledališče,čitalnica, pihalni orkester in pevski zbor. Poskrbljeno je bilo tudi za versko oskrbogojencev.
Ko je 31.1.1922 Deželna vlada Slovenije prenehala vzdrževati strniško taborišče, je med begunci zavladalo hudo pomanjkanje, razširila se je tudi škrlatinka. Slabe življenjske razmere so ruskebegunce silile v iskanje boljšega bivališča. Že decembra 1921 je iz Strnišča vBilečo odpotoval Donski kadetski korpus, 20.10.1922 pa je v Belo Crkvo odpotoval še Krimski korpus. V Strnišču je umrlo 12ruskih beguncev. Pokopani so na strniškem vojaškem pokopališču.
