Svoje prostore imajo Škrati na Gledališkem trgu 4 v Celju. Preden so dobili svoj pravi dom, so prehodili trnovo pot. Najprej so gostovali v večnamenski dvorani, namenjeni ljubiteljskim kulturnim društvom na Gregorčičevi 6 v Celju, kjer so si delili prostore s pevci, folkloristi, z literati in drugimi ljubiteljskimi izvajalci. Prostor ni bil primeren za hrambo unikatno izdelanih lutk. Njihovo domovanje so bile kartonaste škatle, na dosego vsem, ki so obiskali dvorano. Večkrat se je zgodilo, da je kakšnemu od junakov odpadel nos, da je imela princesa namesto ravnih las trajno ali pa je kateri od pomožnih rekvizitov celo dobil noge … Zaradi velikega povpraševanja po prostorih za izvajanje pestre palete ljubiteljskih dejavnosti je bilo težko dobiti termin za vaje.
Stisko društva je zaznal Bogo Krpan, takratni predsednik Zveze kulturnih društev Celje, ki je društvu uspel za kakšno leto zagotoviti prostore v Kulturnem domu Ljubečna. Tam je društvo lahko vadilo igro, animiranje, a hramba lutk je bila še vedno na Gregorčičevi v Celju, večkrat pa tudi kar pri lutkarjih doma. Veliko oviro je predstavljala pot do Ljubečne. Vselej je bilo potrebno organizirati prevoz za lutke in sceno, če so Škrati hoteli vaditi, prav tako pa so se morali dogovoriti, kdo izmed njih bo vozil. Tudi vsak avto ni bil primeren za prevoz lutk.
Člani in hkrati vidni ustvarjalci na področju ljubiteljske kulture so si po dolgoletnem prizadevanju pri Mestni občini Celje, Zvezi kulturnih društev Celje ter Zavodu Celeia Celje uspeli izboriti prostor za hrambo lutk v Almini sobi v Celjskem domu ter prostor za vaje v Malem kinu Union. To je bil korak k uresničitvi, da iz večnega statusa nomadskega ljudstva lutkarji in lutke dobijo čisto svoj dom. Ob odprtju nove knjižnice v Celju so se prostori bivše knjižnice za otroke pri Mišku Knjižku preuredili v dvorano s pomožnimi prostori, imenovano Celjska kulturnica. Dolgoletno vpitje po prepotrebnih prostorih je obudilo sadove.
Konec leta 2011 je društvo prevzelo ključe in se preselilo na Gledališki trg 4 v Celju, kjer imajo lutke danes svoj raj, lutkarji pa odlično okolje za vaje in tudi oder za izvedbo nastopov.
Ker se je z leti nabralo veliko lutkovnih predstav in s tem veliko lutkovnih junakov ter scenskih rekvizitov, so sobo, kjer so lutke shranjene, temu primerno opremili s podestom, z obešalniki in s policami, da so unikatni izdelki spoštljivo shranjeni in jim omogočili, da bodo nekoč postali kulturna zapuščina mesta Celja. S pridobitvijo novih prostorov so prej namenjena sredstva za kritje stroškov logistike lahko namenili za zunanje sodelavce, podkovane v lutkarski stroki, ki so prevzeli režijo lutkovnih predstav.
Iz leta v leto društvo postaja boljše, kvalitetnejše, kar se kaže tudi pri predstavah. Postali so prepoznavni širom celjske regije, uspešni pa so tudi na tekmovanjih.
