Konstantinos Karamanlis (1907-1998)

Bosanski politik je grškega predsednika vlade Konstantinosa Karamanlisa gostil leta 1975.

Rojen je bil leta 1907 v vasici Proti, ki je takrat spadala pod Makedonijo. Bil je najstarejši od sedmih otrok očeta učitelja. S pomočjo lokalnih dobrotnikov, je srednjo šolo in študij opravljal v Atenah. Iz prava je diplomiral leta 1932. Delal je kot odvetnik in v politiko vstopil kot član konservativne stranke leta 1935. Kot osemindvajsetletnik je bil že poslanec v parlamentu. Leta 1946 je bil imenovan za ministra za delo, ki ga je opravljal devet let. Grški kralj ga je leta 1955 imenoval za predsednika vlade.

Ustanovil je tudi svojo stranko, ki je leta 1956 na volitvah dobila več kot polovico sedežev v parlamentu. Pod njegovim vodstvom je Grčija ekonomsko okrevala po dveh vojnah, začela se je ekonomska rast ter razvoj industrije.

Zelo dobre odnose je gojil z Jugoslavijo. Zaradi grške etnične večine in turške manjšine na Cipru, je bil zadržan v odnosih s Turki in Britanci. V soglasju z njimi v letu 1960, se je odločil za neodvisno republiko na Cipru. To je storil zato, da bi ponovno vzpostavil prijateljske odnose z zvezo NATO.

Po sporu s kraljem Pavlom leta 1963, je odstopil s položaja in se preselil v Pariz. Kmalu je nato v Grčiji zavladala vojaška hunta (1967-1974). Večkrat jo je pozval na odstopi. To se je zgodilo leta 1974, ko se je vrnil kot predsednik začasne vlade. Uspelo mu je, da je vojsko podredil civilni oblasti, obnovil ustavo ter preprečil katastrofalno vojno s Turki na Cipru. Na volitvah jeseni, je njegova Nova demokratska stranka dobila večino. Leta 1975 mu je uspelo sprejeti ustavo, ki je predsedniku povečala pristojnosti ter izpeljati referendum, s katerim so ukinili monarhijo.

Leta 1980 je odstopil s položaja predsednika vlade in bil izvoljen za predsednika Grčije. Leta 1985 je od kandidature odstopil. Ponovno pa je bil izvoljen leta 1990 in funkcijo predsednika opravljal do leta 1995. Umrl je leta 1998.

Sprejel ga je:

Džemal Bijedić (1917-1977), bosanski politik

Rojen je bil leta 1917 v Mostarju, kjer je končal tudi gimnazijo. V Beogradu je študiral pravo. Kot srednješolec in študent je bil zelo dejaven v mladinskem gibanju in leta 1939 je postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Po nemški okupaciji se je leta 1941 pridružil partizanom in v narodnoosvobodilni vojni ostal do osvoboditve leta 1945.

Po njej je nenehno deloval v družbenopolitičnem življenju predvsem Bosne in Hercegovine (BIH) ter Jugoslavije, in sicer v organih KPJ, oblasti in državne uprave. V SR BIH je bil med drugim član izvršnega sveta, predsednik republiškega sveta, podpredsednik in predsednik skupščine. Večkrat je bil izvoljen za člana centralnega komiteja in bil zvezni sekretar za zakonodajo in delo ter član Zveznega izvršnega sveta. Od leta 1971 do tragične smrti je bil tudi njegov predsednik.

Veliko je prispeval h krepitvi enakopravnosti in enotnosti narodov v BIH in Jugoslaviji. Pod njegovim vodstvom je BIH naredila velik napredek v gospodarskem razvoju. Uspelo mu je, da je njemu tako ljubi Mostar dobil univerzo. V znak hvaležnosti za vse, kar je storil za Mostar in BIH, so jo meščani poimenovali po njem.

Umrl je leta 1977 v letalski nesreči z ženo Razijo in šestimi drugimi. Letalo se je zaletelo na poti iz Beograda v Sarajevo v planino Inač zraven Kreševega, dozdevno zaradi slabega vremena. Teorije zarote pravijo, da so nesrečo namerno izzvali srbski unitaristi, saj se je Bijedić zavzemal za samostojno BIH.

Literatura: