Haile Selassie I. (1892-1975), etiopski cesar

Etiopskega cesarja je Tito na Bledu gostil 25. junija 1972. Po skupnem bivanju v Hotelu Park sta odpotovala na Brdo.

Pravo ime Selassija je bilo Tafari Makonnen. Rojen je bil leta 1892 v Edjerssoju kot sin rasa (kneza) Makonnena, glavnega svetovalca etiopskega cesarja ter guvernerja Hararja. Mati mu je umrla le dve leti po njegovem rojstvu, oče pa, ko je bil star štirinajst let. V Etiopiji je imel več različnih imen.

Leta 1910 je postal guverner v Harareju in s pomočjo krščanske večine leta 1916 odstavil nepriljubljenega cesarja Lij Jasuja. Oblast je prevzela cesarica Zauditu, on pa je postal njen regent. Leta 1928 mu je bil dodeljen naslov negus (kralj), po smrti cesarice leta 1930 pa je bil kronan za cesarja. Italijani so v Etiopijo vdrli leta 1935 in zato je emigriral v Veliko Britanijo. V Ligi narodov je Italijane obsodil uporabe kemičnega orožja nad njegovim narodom. Britanci so jih leta 1941 pregnali in vrnil se je v domovino.

Po koncu 2. sv. vojne je skušal z gospodarskimi, družbenimi in izobraževalnimi reformami modernizirati državo, a je ves čas vladal absolutistično. Očitali so mu tudi kratenje človekovih pravic. Sodeloval je v gibanju neuvrščenosti in v Organizaciji afriške enotnosti, kjer je Etiopija igrala pomembno vlogo. Leta 1960 so ga poskušali odstaviti in sledilo je obdobje bolj nazadnjaške politike, ki je pripeljala do gospodarske krize. Katastrofalna lakota in velika nezaposlenost sta privedli do vojaškega udara leta 1974, ko so cesarja odstavili. Umrl je v zaporu v Adis Abebi leta 1975, uradno zaradi težav po operaciji prostate, verjetno pa so ga zadavili ali izstradali do smrti. Pokopali so ga pod predsedniškim uradom, leta 2000 so ga ob primernem pogrebu položili v družinsko grobnico v katedralo v Adis Abebi.

Privrženci rastafarijanstva, religijskega gibanja, nastalega na Jamajki, smatrajo Haileja Selassija I. kot reinkernacijo boga. Naj bi bil črnski mesija, ki bo vodil Afričane v osvoboditev. Sam rastafarijanstva ni priznaval in ni bil njihov član.

Literatura: