Avstro-ogrska Rdeča knjiga vsebuje zbirko brzojavk in zapisnikov med diplomati in konzularnimi funkcionarji držav avstro-ogrske monarhije in sovražnih držav po storjenem atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge 29. junija 1914. Vsebuje tudi izpiske iz aktov bosansko-hercegovskega okrožnega sodišča v Sarajevu o tekoči preiskavi zoper Gavrila Principa zaradi izvršenega atentata nad avstro-ogrskim prestolonaslednikom. V spisih je zabeleženo, kar so o atentatu poročali srbski listi. Vsebuje tudi številne brzojavke, ki so jih pošiljali od atentata do vojne napovedi med Beogradom, Dunajem, Parizom, Petrogradom in Berlinom, o dogovorih oz. pogovorih med državami, in na koncu vojno napoved Srbiji in mobilizacijo.
Srbija je vse od začetka vladanja Karadjordjevićev po različnih poteh zasledovala cilj, da s sovražno propagando in revolucionarnimi spletkami izpodkoplje avstro-ogrska ozemlja. Njeni načrti so bili ob ugodnem svetovnem položaju uresničiti velikosrbske načrte in se odtrgati od monarhije.
V letu 1909 je srdito sovraštvo in silno razočaranje, ki ju je povzročila aneksija Bosne in Hercegovine v Srbiji, gnalo to nahujskano in zablojeno deželo na rob vojne. Ker pa je Rusija takrat Srbijo pustila na cedilu, je le-ta morala pred Evropo svečano izjaviti, da se bo držala z aneksijo ustvarjene nove narodno in državnopravne uredbe, da bo razpustila zoper monarhijo oborožene čete in da bo v bodoče gojila prijateljske odnose z Avstro-Ogrsko.
Pričakovanja monarhije, da bodo imeli odslej s Srbijo dobre odnose in živeli v miru, se niso uresničila. Srbska vlada je dopuščala narodu, da so se nespoštljivo vedli do monarhije in gojili sovraštvo do te mere, da so pripravili atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Z njegovo smrtjo so hoteli Srbi povzročiti razpad monarhije, ta pa je zbrala vse avstro-ogrske narode, da bi se zaščitila pred njimi.
Avstro-Ogrska je pred napovedjo vojne poskušala s Srbijo zgladiti spore v miru in podala srbski vladi zahteve, na katere bi naj odgovorila v dveh dnevih. Srbija pa je v tem času ukazala splošno mobilizacijo in s tem pokazala svojo očitno sovražnost do monarhije.
Viri: Avstrijsko-ogrska rdeča knjiga, Diplomatski spisi za predzgodovino vojne 1914, Dunaj, 1915.
