Priznani fotograf se je rodil 20. julija 1880 v Škofji Loki v gradu Puštal.
Bil je sin Eme Wolkensperg, sestre puštalskega barona in mornariškega oficirja Jožefa Bertholda. Mati je umrla kmalu po porodu, oče pa pri Avgustovih sedmih letih, zato so zanj skrbeli sorodniki. Leta 1892 se je vpisal v ljubljansko državno gimnazijo. V Škofji Loki se je družil z Jakopičem, Groharjem, Sternenom in drugimi umetniki. Fotografijo je študiral na Dunaju (1902-1903), učil se je tudi v Münchnu. Poleg fotografije se je ukvarjal tudi z jadranjem in rentgenom, ki ga je izdelal sam.
Leta 1905 je kupil hišo in pripadajoči travnik za njo na bivši Sodnijski ulici – danes Tavčarjeva ulica. Za hišo si je uredil fotografski atelje s stekleno streho in steno. Bil je dovolj velik za uporabo leč dolgega fokusa in je omogočal kombinacijo naravne in umetne svetlobe. Ob otvoritvi ateljeja je 10. maja 1905 je izdal lepo okrašen reklamni oglas v Slovenskem narodu. Pri fotografiranju je uporabljal secesijske pripomočke (mize, stole, fotelje, zavese z rastlinsko ornamentiko, bele in modre zavese za reguliranje difuzne dnevne svetlobe, umetne stebre, žametaste zastore). Bil je mentor mnogim fotografom, tudi profesionalnim. Leta 1905 se je poročil s Heleno Kunc, v zakonu se jima je rodila hči Ema. Umrl je 1. avgusta 1919 v Ljubljani zaradi pljučne tuberkuloze.
Avgust Berthold je bil predstavnik piktorialistične fotografije (umetniška fotografija) – smeri, ki je prevladovala na začetku 20. stoletja. Med plemenitimi tiski je uporabljal predvsem gumijev postopek. Z dodajanjem različnih pigmentov in uporabo neobdelanega, grobega risalnega papirja so fotografije dobile videz enobarvne krede ali slike z ogljem. Vsako leto se je udeležil ene večje mednarodne razstave. Sodeloval je na 1. jugoslovanski umetniški razstavi v Beogradu leta 1904. Naslednje leto se je udeležil Razstave umetnosti in obrti v Bruslju, kjer je prejel diplomo in medaljo s kraljevskim portretom. Leta 1906 je razstavljal na II. jugoslovanski umetniški razstavi v Sofiji, tukaj je predstavil svojo znamenito fotografijo Sejalca. Poleg razstave v Bruslju je bil najbolj ponosen še na Mednarodno fotografsko razstavo v Brnu (1907) in razstavo v Oslu (1908). Zadnjič je razstavil leta 1911 v Jakopičevem paviljonu na VI. umetniški razstavi.
Njegova najboljša dela so krajinske in žanrske fotografije, te je tudi pošiljal na razstave. Leta 1905 je ustvaril Breze. Najbolj znana žanrska fotografija je Sejalec (1906), ki je zelo podobna sliki Ivana Groharja Sejalec iz leta 1907 in velja za predlogo, po kateri je slikal Grohar. Na najbolj znanih Bertholdovi portretih so upodobljeni Ivan Cankar, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Anton Aškerc, Oton Župančič, Emil Adamič, Juš Kozak, Pavel Golia, Lavoslav Schwentner in drugi.
Viri in literatura:
Sosič, S. Avgust Berthold: fotograf z začetka stoletja. Ljubljana : Rokus : Mestna galerija, 1997. ISBN 961-209-054-8.
Sosič, S. Podoba fotografa na začetku 20. stoletja. V: Fotografija od Janeza Puharja do prve svetovne vojne: Simpozij v Mestni hiši v Kranju, 2008, str. 25-33.
