Ob večjih cerkvenih praznikih so v Vipavski dolini, Goriškem in Krasu tradicionalno pekli bogat sladki kruh iz bele pšenične moke, jajc, masla, mleka in sladkorja, ki je bil v Vipavski dolini poznan kot masleni kruh, na Krasu in okolici pa pinca. Pripravljali so ga predvsem za veliko noč, pa tudi ob pomembnih zakramentih, kot sta birma in poroka.
Ob birmi so botri birmancem prinašali birmanske kolače kot darilo, medtem ko so prvoobhajanci na dan prvega svetega obhajila za zajtrk v župnišču prejeli bel sladek hlebček, ki je bil v času splošnega pomanjkanja prava redkost in posebno praznično doživetje. V velikonočnem času okrogel hlebec maslenega kruha simbolizira Jezusovo trnovo krono, hkrati pa oznanja novo življenje in skrivnost vstajenja. Uživali so ga s kuhanim pršutom. V zadnjih desetletjih je v večjem delu Slovenije njegovo mesto na praznični mizi postopoma prevzela potica, ki je po tradiciji pečena v okroglem modelu.
V osemdesetih letih 20. stoletja se je iz sosednje Italije na Goriško in na Kras delno razširil tudi panettone, bogat praznični sladki kruh za božič, ki ga starejše generacije prej niso poznale. Podobno velja za colombo pasquale, velikonočni sladki kruh s kandiranim sadjem in mandlji v obliki goloba, ki je zaradi dolgoletnih čezmejnih stikov postal del praznične kulinarične ponudbe in še danes simbolizira povezanost družin na obeh straneh meje.