Prispevek spomeniške službe pri oživljanju gradov na Dolenjskem, v Beli krajini in spodnjem Posavju
Grad Metlika je primer gradu srednjeveškega postanka, ki so ga sicer zgradili v mestu, vendar ga sočasno od njega ločili z zapornim zidom in verjetno tudi jarkom, po drugi strani pa vključili v obrambni sistem mesta. Z lego na najvišji točki mesta so poudarili njegov politično upravni pomen, ki ga je podpirala tudi v mestni veduti izpostavljena mogočna stavbna zasnova. Tako kot v primeru mnogih drugih gradov se je v zelo spremenljivih družbeno-ekonomskih in političnih razmerah, ki so vladale v takratnem habsburškem cesarstvu od 18. stoletja pa vse do konca prve svetovne vojne in niso bile naklonjene plemiškemu stanu, zgodilo tudi v primeru metliškega, da je prešel v roke vse bolj ekonomsko in politično vplivnega meščanskega razreda, kasneje pa tudi v last in upravljanje takratnih finančnih ustanov. Spremembe so se odražale tudi v vsebinskem pogledu, ko je bil grad prvotno namenjen obrambnim in upravnim nalogam, da bi ga v zatonu baroka novi meščanski lastniki preuredili v udobno meščansko rezidenco, kasneje pa je ponovno postal središče upravnih in sodnih dejavnosti, saj je bil v gradu sedež tako okrajnega sodišča kot metliškega okraja. Po končani drugi svetovni vojni je grad, tako kot velika večina drugih, s strani nove države nacionaliziranih gradov, postal javni večnamenski objekt, v katerem niso smela manjkati niti stanovanja. In prav tako ni bila kasneje nenavadna, a vsekakor pravilna odločitev takratnih oblasti, da skladno s prakso v mnogih drugih slovenskih mestih v grad umestijo muzejsko dejavnost.
Tako kot sta se spreminjala stavbni razvoj gradu in njegova namembnost, se je vseskozi spreminjal tudi odnos med gradom in mestom. Grad je bil ves čas vpet v morfologijo mestnega prostora; z njim se je razvijal in spreminjal. Če je bil grad sprva fizično ločen od ostalega mestnega prostora in sta ga tako njegova stavbna zasnova kot lega poudarjala v panorami mesta, se je sčasoma vse bolj stapljal s spreminjajočo se strukturo mesta. Danes je grad enakovredni del mestnega prostora, saj njegovo mogočno stavbno zasnovo občutimo šele, ko stojimo pred grajskim vhodom, pomen gradu v veduti mesta pa lahko opazimo le z višje ležeče Veselice.
