Ideja projekta Arheološki park ima svoj izvor v srečni okoliščini, da leži Botanični vrt Univerze v Mariboru na območju, kjer se je pred skoraj 3000 leti razprostiral osrednji del obsežnega gomilnega grobišča iz starejše železne dobe. Ta del je danes z odlokom razglašen za arheološki spomenik.
V južnem delu Botaničnega vrta Univerze v Mariboru se razteza gomilno grobišče iz starejše železne dobe. Tukaj so v času med koncem 9. in sredino 6. stoletja pr. n. št. svoje umrle pokopavali prebivalci utrjene naselbine Poštela na Pohorju. Gre za eno od grobišč tam živeče skupnosti, saj se druga razprostirajo od planote Habakuk pod Poštelo po grebenih proti Razvanju, kjer stoji mogočna Kosova gomila, pa vse do Spodnjih Hoč.
S sodobnimi raziskavami je bilo na območju, kjer poteka arheološka pot, ugotovljenih več deset različno velikih grobnih gomil. Ena od manjših je bila med urejanjem učne poti odkrita tik za mostom, v neposredni bližini vhoda v Botanični vrt. Z arheološkimi izkopavanji smo ugotovili, da je bila močno poškodovana že v preteklosti.
Večina gomil ob učni poti je dobro ohranjenih, saj jih je dolga stoletja varoval gozd. To pa ne velja za vse gomile v bližini, saj so bile nekatere močno poškodovane, ko je bilo na območju današnjega Botaničnega vrta vojaško skladišče. Uničenje žal grozi tudi nekaterim gomilam na njivskih površinah v okolici, saj so zaradi intenzivnega oranja že skoraj povsem zravnane.
Postanek v botaničnem vrtu in ogled razširjene stalne arheološke razstave je le ena od postaj na arheološki poti, ki povezuje zgodovinsko pomembne lokacije od Hoč do Radvanja. Arheološki park v Pivoli je tudi ena od točk, ki povezujejo železnodobno pot po Podonavju ali Iron Age Danube Route.
