Naslednja ledina je tudi ležala ob šmarskem potoku, na katerega je mejila in po svoji površini je spadala med manjše v tej občini. Na drugi strani je ta ledina mejila na sosednji k. o. Bobovo in Dvor, njena skupna površina pa je znašala 12 oralov in 926 kvadratnih sežnjev (7,24 ha). Njeno površino je sestavljalo 29 parcel, od tega pa je bilo 3,53 ha njiv in 3,71 ha travnikov.
Letu 1787 je v tej ledini prebival samo 1 gospodar.
Opomba:
Za podrobnejši vpogled v zgodovino hiše na naslovu Šmarje 12 so nam v neprecenljivo pomoč matične knjige župnije Šmarje pri Jelšah. Tam je leta 1785 tudi zapis o poroki Mihaela Krausa in Marije Sasial (NŠAM, Župnija Šmarje pri Jelšah, Poročna knjiga 1784-1824, str. 3). Ugled hiše nam potrjujeta tudi njuni poročni priči organist Simon Perun in cerkveni ključar Jurij Vrečer, oba takrat ugledna šmarčana.
Hišne številke se v matičnih knjigah pojavijo leta 1770 in z iskanjem kakega starejšega zapisa za Šmarje 12 sem ugotovil, da sta pred Krausovima tukaj živela Jakob in Ana Marija Hrovat. Leta 1771 je župnik pri krstu njunega sina Filipa zapisal naslov Šmarje 12, ob očetovem imenu pa pripisal da je bil po poklicu krojač (Sartor). Filipova krstna botra sta bila grof Gvido Gaisruck in njegova sestra, grofica Joanna Gaisruck (NŠAM, Župnija Šmarje pri Jelšah, Krstna knjiga 1757-1797, str. 145). Tudi pri prejšnjih otrocih so bili botri ugledni šmarčani in očitno je imel Jakob kot krojač tesne stike s tem višjim slojem prebivalstva. Jakobovo življenje je leta 1772 zaznamovala težka preizkušnja, saj so mu v nekaj mesecih umrli žena Ana Marija in dva njuna otroka. Ko se je pozneje še enkrat poročil, je zapustil to domačijo, vanjo pa se je preselil Mihael Kraus, ki je nadaljeval njegovo obrt.
Mihael in Marija Kraus sta v času uvedbe Jožefinskega katastra živela na naslovu Šmarje 12, okoli leta 1795 pa sta se preselila v Dvor. V času, ko so bili njuni otroci pri Krstu, je že prevladoval nemški jezik in Mihaelov poklic se je sedaj glasil “Schneidermeister” (NŠAM, Župnija Šmarje pri Jelšah, Krstna knjiga 1798-1826, str. 14). Po odhodu družine Kraus je na naslov Šmarje 12 za kratek čas prišel Daniel Centrih z družino. Tukaj je bil leta 1796 rojen njegov sin Martin, ki pa očeta ni mogel poznati. Najbrž je Daniel umrl še istega leta, saj se je njegova žena Marija, kot vdova, ponovno poročila februarja 1797 (NŠAM, Župnija Šmarje pri Jelšah, Krstna knjiga 1757-1797, str. 370; Poročna knjiga 1784-1824, str. 26). Čeprav je Daniel Centrih v Šmarju prebival le kratek čas, se je njegovo ime zapisalo v zgodovino te hiše kot hišno ime »Danielič«.
Lokacija hiše ob potoku je bila idealna za dejavnost Marijinega drugega moža Andreja Dornika, usnjarskega mojstra (Ledrermeister). Usnjarska obrt pa je bila ena tistih, ki brez neposrednega dostopa do tekoče vode preprosto ni mogla obstajati. Andrej je imel tukaj vse pogoje za uspešno delo, v zakonu z Marijo pa sta bili rojeni še hčerki Marija in Barbara (NŠAM, Župnija Šmarje pri Jelšah, Krstna knjiga 1757-1797, str. 2, 27). Tukajšnjo posest je pozneje prevzel Marijin sin iz prvega zakona, Jakob Centrih, ki je kot gospodar vpisan tudi v Provizoriju leta 1820.
Na tem mestu bi lahko to raziskovanje tudi zaključili, najbrž pa je prav, da nekaj vrstic namenimo še Marijini mlajši hčerki Barbari Dornik, ki se je leta 1825 v Šmarju poročila s Filipom Brglezom iz Predence (NŠAM, Župnija Šmarje pri Jelšah, Poročna knjiga 1825-1839, str. 3). Najverjetneje se je ravno v tistem času zaradi smrti lastnikov prodajala večja Fajsova kmetija na naslovu Korpule 18. Že v Franciscejskem katastru 1825 je Filip naveden kot lastnik tega posestva, v poznejših letih pa je bilo nekaj parcel tudi prodanih. Danes na eni izmed njih že približno 50 let stoji dom naše družine in na nek način je naša hiša povezana z Barbarino rojstno hišo, kar mi je še posebej pri srcu.
