Leta 1973 so v Hotelu Golf gostovali takratni slovenski politiki.
Med takratnimi vidnejšemi politiki je hotel gostil naslednje:
- Šetinc, Franc (1929-), politik in publicist
Rojen je bil leta 1929 v vasi Mihalovec pri Dobovi. Na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani je diplomiral leta 1964. Z družino je bil v letu 1941 izgnan v Šlezijo. Po 2. sv. vojni je bil med drugim novinar Dela (1959-1968). Postal je tudi njegov odgovorni urednik (1960-1961). Med leti 1968 do 1972 je bil glavni urednik Komunista.
Nato je deloval v politiki, in sicer je bil do leta 1982 sekretar Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Nato je bil do leta 1986 predsednik Republiškega komiteja Socialistične zveze delovnega ljudstva. Kot član predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je leta 1988 protestno odstopil in se umaknil iz politike.
Je avtor številnih člankov, leposlovnih del in študij.
- Popit, Franc (1921-2013), politik
Rodil se je leta 1921 na Vrhniki in postal član Komunistične partije Jugoslavije kot gimnazijec leta 1940.
Med 2. sv. vojno in po njej je opravljal različne funkcije v Komunistični partiji Slovenije (KPS). Med drugim je bil minister za rudarstvo (1954-1956), predsednik slovenske zveze sindikatov (1963?1966). Od 1966 je bil sekretar, od 1968 do 1982 pa predsednik Zveze komunistov Slovenije. Leta 1982 je postal član in nato predsednik (1984-1988) predsedstva Socialistične republike Slovenije (SRS).
Povezuje se ga s t. i. svinčenimi časi, saj je bil neomahljiv zagovornik politike Zveze komunistov (ZK). Zlasti v času liberalizma v ZK je bil izrazito protiliberalistično in protitehnokratsko naravnan. Kljub neomajni pripadnosti ZK je po letu 1974 izražal večjo odločnost pri uveljavljanju SRS. Zato je pogosto prihajal v konflikt z zagovorniki unitarizma in centralizma. Po spremembah v ZKS se je kot ortodoksen komunist začel počasi odmikati od nje.
Bil je nosilec partizanske spomenice iz leta 1941. Zadnja leta je preživel na Primorskem odmaknjen od javnosti. Pokopan je na Vrhniki.
- Dolanc, Stane (1925-1999), politik
Rodil se je leta 1925 v Hrastniku v revni rudarski družini. Bil je odličnjak in sprejet na prestižno bežigrajsko gimnazijo. Za časa nacistične okupacije je šolanje nadaljeval v Gradcu, zato obstajajo sumi, da je bil takrat celo član Hitlerjugenda. Leta 1944 se je pridružil partizanom in tudi po vojni nadaljeval z delom v vojski. Poučeval je na Višji artilerijski šoli JLA in bil vojaški tožilec. Diplomiral je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani leta 1958. Na šoli političnih znanosti v Ljubljani (kasnejši FDV) je predaval od leta 1960 in bil od 1964 do 1967 ravnatelj te šole.
V tem obdobju se je odločil vstopiti v politiko. Marsikdo mu hiter vzpon in močan vpliv pripisuje tudi zato, ker je bil nečak Lidije Šentjurc. Zagovarjal je organizacijsko enotnost in ideološko monolitnost Zveze komunistov Jugoslavije. Leta 1969 je bil izvoljen v njeno Predsedstvo in postal sekretar njenega Izvršnega biroja. Med drugim je bil od 1974 do 1982 član Predsedstva Centralnega komiteja KPJ, do leta 1979 tudi njegov sekretar. Bil je tesen sodelavec predsednika Tita. Med leti 1982 in 1984 je bil zvezni sekretar za notranje zadeve. Takrat se je soočil z neobvladljivim zaostrovanjem na Kosovu. Nato je bil do leta 1989 član Predsedstva SFRJ.
Iz politike se je umaknil leta 1989, ko so se začeli neustavljivi procesi osamosvojitve bivših republik. Samega sebe je opisal kot »zadnjega titoista«. Pokoj je užival v Gozd Martuljku na Gorenjskem. Poznan je bil kot velik ljubitelj in poznavalec gob. Umrl je leta 1999 po hudi bolezni (rak). Bil je verižni kadilec.
Literatura:
- Osebnosti : veliki slovenski biografski leksikon (ur. Tončka Stanonik, Lan Brenk), Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008
- Stane Dolanc. Iz Wikipedije. 24. avgust 2015
- France Popit. Iz Wikipedije. 24. avgust 2015