Ženske so bile nekoč doma in skrbele za dom in družino. Opravljale so celo vrsto gospodinjskih opravil, pomagale pa so tudi pri različnih delih na kmetiji in skrbele za vzgojo otrok. K mnogim opravilom so vključevale tudi otroke – ti so pasli živino, pobirali pridelke, pomagali pri spravilu sena in podobno.
V zbirki so razstavljeni gospodinjski pripomočki za pripravo, kuhanje in shranjevanje hrane. Ti pripomočki so bili največkrat del črnih kuhinj, kjer so pod pridnimi ženskimi rokami nastajale kmečke dobrote: koruzni, ajdov in druge vrste kruha, repa in kislo zelje, meso iz tünke (svinjsko meso, konzervirano v zaseki ter hranjeno v lesenih posodah, imenovanih tünka – meso je potopljeno oz. potunkano v zaseko), krvavice (klobase iz krvi, prašičje drobovine, zmletega prašičjega mesa, ki se pripravljajo ob kolinah), ajdovi žganci (žgenki) z ocvirki, postržjače (narejena je iz krušnega testa in premazana z zaseko), govedina z bučnim oljem in kisom (esigflajš), fermentirane kumare (pocani murki), zavitki (pogače), gibanice (sladek ali slan kolač, največkrat iz vlečenega testa), potice (povitice), kvasenice (sladka ali slana jed, pripravljena iz kvašenega testa in skute) …
Razstavljeni so tudi pripomočki za pranje in likanje perila, ki sta sodila med težja opravila kmečkih gospodinj. Osnovni pripomočki peric od druge polovice 19. stoletja do približno 70. let 20. stoletja so bile pralne deske (riplanke), težki leseni škafi (čebri), vedra za vodo, lužni kamen (lagenštajn) in lesni pepel. Za likanje so služili likalniki na oglje, ki so se na našem območju uporabljali do konca druge svetovne vojne, ponekod še po vojni. V drugi polovici 20. stoletja so jih popolnoma nadomestili električni likalniki. Zanimiva so tudi lesena korita (nečke, ničke) različnih velikosti, ki so bila prilagojena različnim namenom (za čiščenje semen, fižola in manjše količine žita, mesenje testa, za pranje perila, za kopanje otrok, kot ležišče ali za nošenje dojenčka h krstu, za krmljenje prašičev, napajanje živine).
