Plemiška rodbina Sauer je bila ena izmed znanih starih rodbin, ki izvira iz Kranjske, kasneje pa se je svoje torišče delovanja prenesla na Štajersko.
Sauerji so dosegli hiter gospodarski vzpon, potem ko so se na začetku 17. stoletja naselili na Štajersko. Najdemo jih na dveh lokacijah in sicer v celjskem okrožju, v Šaleški dolini, ter drugi na Ptujsko-Dravskem polju z ravninskimi gospostvi in z vinogradniškimi posestmi v Halozah in Slovenskih goricah. Tukaj so kupili posest Borl (1639- 1801), Ravno polje (1681- 1802), Št. Janž na Dravskem polju, Starše, Trg Nova štifta (Ptujska gora), Dornava (1666- 1737), manjša imenja Gajovce in Moškanjce (1659), Velenje (1603 – 1797), Zavlar (Feldenhofen), Štrausenek pri Gomilskem (Strauseneck), Limbar (Lilienberg, 1629) imenja, desetine in gornino v Hundsdorfu , sv. Ožbaltu (St. Oswald) in Grieshofu, tri hiše v Gradcu ter eno na Ptuju. Gospodarski dvig se začne Ludvikom Sauerjem, ki je leta 1603 kupil Velenje in Janezom Karlom Sauerjem, ki je leta 1639 kupil Borl.
Rodbina Sauer in Borl
Leta 1639 je Borl kupil baron Ivan Karel Sauer, ki je začel s temeljitimi obnovitvenimi deli na gradu, pa tudi obseg gospoščine je pričel sistematično povečevati s smotrnimi nakupi. Nasledil ga je Franc Žiga Sauer, ki je leta 1659 za univerzalnega dediča borlskega fiedikomisa postavil svojega sina Jurija Friderika. Jurij Friderik, ki se je leta 1656 poročil z grofico Marijo Barbaro Trautmannsdorf, je bil leta 1668 povzdignjen v grofovski stan. Ob podelitvi grofovskega naslova je družina Sauer tudi prevzela ime von und zu Ankenstein.
Prav v času Jurija Friderika in njegove soproge Marije Barbare je grad Borl dobil sedanjo baročno podobo. Leta 1674 je bila zgrajena kapela Sv. Trojice, pred letom 1681 pa je pod gradom nastal še manjši park s paviljonom. Po požaru, ki je Borl prizadel leta 1705, sta grad temeljito obnovila njuna naslednika Franc Anton in njegova žena Marija Ana, rojena grofica Gaschin. Sauerji so imeli na gradu Borl svoj sedež, zaradi česar so skrbeli tudi za razvoj krajev v grofiji. Med drugim so zgradili cerkve sv. Barbare, sv. Ane in sv. Elizabete in imeli nad njimi patronate, izdatno pa so pripomogli k uvajanju šolskega pouka in ustanovitvi organizirane šole pri sv. Barbari leta 1780.
Sauerji in Ptuj
Sauerji so ptujsko palačo kupili skupaj z borlsko posestjo leta 1639. Najverjetneje so jo uporabljali za svoja krajša bivanja v mestu. Po prihodu invalidske uprave na Ptuj je le- ta po letu 1751 kupila palačo od Saurjev in jo spremenila v invalidsko kasarno pri Ogrskih vratih (Miklošičeva 3).
Sauerji svoje pobožnosti niso izkazovali le znotraj borlskega gospostva, saj nas na Ptuju na njihovo pobožnost spominjajo trije spomeniki:
– Marijin steber, ki stoji na Minoritskem trgu in ga je dal 1664 postaviti Jurij Friderik Sauer po zmagi nad Turki pri Monoštru.
– Loretska kapela, ki je bila pri minoritski cerkvi dograjena leta 1687 na željo Jurija Friderika Sauerja; zanjo je leta 1692 ustanovil tudi večne maše in daroval glavnico v višini 800 goldinarjev iz katerih pet procentnih obresti (40 goldinarjev) prejme samostan nagrado za opravljanje bogoslužje v čast rodbine Sauer.
– Na ptujskem dravskem mostu so dali leta 1722 postaviti križ s podobo Križanega.
Družina Sauer Kozjaška je najprej imela lasten grb Sauerjev. Temu je ob prevzemu gradu Kozjak dodala še grb Kozjaških. Zatem je imela od 1630 baronski grb. Zadnji grb je bil grofovski, ki jim je bil podeljen leta 1668.
