Rodbina Sauer

Rodbino je predstavil  že Valvasor v  Slavi vojvodine Kranjske, po njem pa so jo povzeli številni avtorji, med njimi ptujski kurat in zgodovinar Simon Povoden in drugi  zgodovinopisci 19. stoletja.  Priimek Sauer izvira verjetno po reki Savi  z nemškim imenom Sau, vitezi pa so domnevno izhajali nekje iz  zgornje  Kranjske, kjer so imeli prvotno svoje posesti.
Sauerji  so dosegli hiter gospodarski vzpon, potem ko so se  na začetku  17. stoletja  naselili na Štajersko.  Najdemo jih na dveh lokacijah  in sicer v celjskem okrožju,  v Šaleški dolini,  ter drugi na Ptujsko-Dravskem polju z ravninskimi  gospostvi  in z vinogradniškimi posestmi v Halozah in Slovenskih goricah.  Tukaj so kupili  posest  Borl (1639- 1801), Ravno polje (1681- 1802), Št. Janž  na Dravskem polju, Starše, Trg Nova štifta (Ptujska gora),  Dornava (1666- 1737), manjša imenja  Gajovce in Moškanjce  (1659), Velenje (1603 – 1797), Zavlar (Feldenhofen), Štrausenek pri Gomilskem (Strauseneck), Limbar (Lilienberg, 1629)  imenja, desetine in gornino v Hundsdorfu , sv. Ožbaltu (St. Oswald) in Grieshofu, tri hiše v Gradcu ter eno na Ptuju. Gospodarski dvig se začne Ludvikom Sauerjem, ki je leta 1603 kupil Velenje in Janezom Karlom Sauerjem, ki je leta 1639 kupil  Borl. 

Rodbina Sauer in Borl

Leta 1639 je Borl kupil baron Ivan Karel Sauer, ki je začel s temeljitimi obnovitvenimi deli na gradu, pa tudi obseg gospoščine je pričel sistematično povečevati s smotrnimi nakupi. Nasledil ga je Franc Žiga Sauer, ki je leta 1659 za univerzalnega dediča borlskega fiedikomisa postavil svojega sina Jurija Friderika. Jurij Friderik, ki se je leta 1656 poročil z grofico Marijo Barbaro Trautmannsdorf, je bil leta 1668 povzdignjen v grofovski stan. Ob podelitvi grofovskega naslova je družina Sauer tudi prevzela ime von und zu Ankenstein.
Prav v času Jurija Friderika in njegove soproge Marije Barbare je grad Borl dobil sedanjo baročno podobo. Leta 1674 je bila zgrajena kapela Sv. Trojice, pred letom 1681 pa je pod gradom nastal še manjši park s paviljonom. Po požaru, ki je Borl prizadel leta 1705, sta grad temeljito obnovila njuna naslednika Franc Anton in njegova žena Marija Ana, rojena grofica Gaschin. Sauerji so imeli na gradu Borl svoj sedež, zaradi česar so skrbeli tudi za razvoj krajev v grofiji. Med drugim so zgradili cerkve sv. Barbare, sv. Ane in sv. Elizabete in imeli nad njimi patronate, izdatno pa so pripomogli k uvajanju šolskega pouka in ustanovitvi organizirane šole pri sv. Barbari  leta 1780.

Sauerji in Ptuj
Sauerji so ptujsko palačo kupili skupaj z borlsko posestjo leta 1639. Najverjetneje so jo uporabljali za svoja krajša bivanja v mestu. Po prihodu invalidske uprave na Ptuj je le- ta po letu  1751 kupila  palačo od Saurjev in jo spremenila v invalidsko kasarno pri Ogrskih vratih (Miklošičeva 3).
Sauerji svoje pobožnosti niso izkazovali le znotraj borlskega gospostva, saj nas na  Ptuju na njihovo pobožnost spominjajo trije spomeniki:
–    Marijin steber, ki stoji na Minoritskem trgu in ga je dal  1664 postaviti Jurij Friderik Sauer po zmagi nad  Turki pri Monoštru.
–    Loretska kapela, ki je bila pri minoritski cerkvi dograjena  leta 1687 na željo Jurija Friderika Sauerja;  zanjo je leta 1692 ustanovil tudi večne maše in daroval glavnico v višini 800 goldinarjev iz katerih pet procentnih obresti (40 goldinarjev) prejme samostan nagrado za opravljanje bogoslužje v čast rodbine Sauer.
–    Na ptujskem dravskem mostu  so dali leta 1722 postaviti  križ s podobo Križanega.

Družina Sauer  Kozjaška je najprej imela lasten grb Sauerjev. Temu je ob prevzemu gradu Kozjak  dodala še grb Kozjaških. Zatem je imela od 1630  baronski grb. Zadnji grb je bil grofovski, ki jim je bil podeljen leta 1668.