Proza

Povesti, ki so izhajale v periodiki, so:
Za sina, Domovina (1926)
V objemu deroče groze, Domovina (1926)
Zlato srce, Domovina (1926)
Greh krvi, Domovina (1928)
Mora, Domovina (1931/32)
Zemlja kliče, Gruda (1933)
Med košnjo in žetvijo, Kmetijski list (1940) – nedokončano

V Albrehtovem proznem opusu je opazen  vpliv romantičnih in sentimentalno realističnih zgledov, zlasti v zgodovinskih povestih. V pisanje je rad vpletal folklorne prvine, romantično skrivnostnost, usodna prekletstva (npr. Vrtnikova tajna), včasih se približa psihološki zasnovi (Malenkosti), v upodabljanju čutnosti pa je pogosto prehajal v naturalistični slog. Čeprav je bil v prozi pisateljsko močnejši kot v poeziji, mu vseeno kritiki pogosto očitajo pretirano sentimentalnost in površnost, pomanjkanje discipline, da bi se v sicer zanimivo zastavljeno snov (vojna, domači kraj) poglobil ter jo oblikovno dognal oziroma da bi izoblikoval svojo lastno, drugačno, unikatno avtorsko pisavo. V povestih, v katerih opisuje domače kraje, je sicer osebe opisoval s posebno živostjo, jih postavljal v odrezave dialoge, vendar so kljub temu ostale bolj ko ne le tipi in ne literarno poglobljeni liki.
Albrehtove povesti so tipične predstavnice t. i. regionalne oz. pokrajinske literature, saj so v njih še posebej izpostavljeni kraji oz. pokrajina, v kateri se povest odvija. Domačini lahko v njegovih delih še vedno prepoznajo Hotedršico in okoliške zaselke, hribe, predvsem pa domača hišna imena.

Malenkosti. Ljubljana: Zvezna tiskarna in knjigarna, 1920.
Ranjena gruda. Ljubljana: Zvezna tiskarna in knjigarna, 1923.
Andrej Ternouc: relijefna karikatura iz minulosti. Ljubljana: Zvezna tiskarna in knjigarna, 1923. (Kritika J. Debevca v Domu in svetu)
Junak. Brata Rode & Marinčič, 1930.
Dom na slemenu. Ljubljana: Kmetijska matica, 1932.
Zarečani. Ljubljana: Vodnikova družba, 1936.
Zalina rana. Kamnik: Založba Slovenska knjiga, 1938.
Nebo gori. Ljubljana: Vodnikova družba, 1939.
Žerjavica v krvi. Ljubljana: Založba Slovka, 1941.