Celje je bilo v prvi polovici 19. stoletja podeželsko mestece, ki je le počasi preraščalo okvire srednjeveškega obzidja. Zgodnja industrializacija, ki se je konec dvajsetih let dotaknila celjske okolice, je v mesto sicer prinesla nov polet, toda resne spremembe so se začele šele z izgradnjo železnice.
Leta 1843 je mesto ob Savinji premoglo 195 hiš s 1793 prebivalci in neznani uradnik je v obrazce poročila zapisal: »Mestni prebivalci se preživljajo s komaj besede vrednim poljedelstvom in opravljajo različne meščanske obrti. Svoje izdelke prodajajo deloma someščanom, deloma tujcem iz soseščine. Trguje se z domačimi obrtniškimi izdelki, pa tudi z vinom in žitom ter raznimi artikli, ki prihajajo iz drugih krajev. Za tovrstno trgovino so v mestu lastne trgovine in skladišča. Žito, seno in druge pridelke kupujejo v drugih krajih, če jih ne pridelajo na lastnih zemljiščih sosednjih občinah. Na tedenskih sejmih je na prodaj vse potrebno.«
Provincialno središče, ki sta mu gospodarski utrip določala trgovina in obrt, se je v letu 1845 začelo zaradi gradnje železniške povezave hitro spreminjati. Množice delavcev, ki so prišli iz »Furlanije, Primorja ino Českega«, so stopnjevale povpraševanje po najrazličnejšem blagu, mesto je ponujalo številne poslovne priložnosti, zato je zlasti število obrtnikov in trgovcev začelo strmo naraščati. Proga Gradec – Celje, ki so jo Celjani otvorili 2. 6. 1846 z veliko slavnostjo, je gospodarsko vlogo mesta še povečala in število prebivalstva se je v nekaj letih podvojilo. Leta 1850 je mesto premoglo že 3421 prebivalcev.
Bidermajersko vzdušje malega mesta so razburkale tudi novice, ki so marca 1848 prispele z revolucionarnega Dunaja in politika je postala pomembna tema javnega življenja. Marčna revolucija je pred meščane postavila nacionalno vprašanje, toda ideje Zedinjene Slovenije se v Celju niso hotele prijeti. Večini so bila bližja prizadevanja Društva za posredovanje med slovansko in nemško narodnostjo, ki je hotelo močno in demokratično Avstrijo, v kateri bodo vsi narodi deležni enakih pravic. Med celjskim nemškim in slovenskim prebivalstvom v tem času ni bilo zaznati še nobenih javnih nacionalnih trenj.
