Moški pevski zbor Fužinar je v okviru matičnega društva deloval kot samostojna sekcija od 1969 do 1990. V svoje vrste je vabil predvsem pevce-železarje. Pravzaprav so peli »fužinarji« že bolj dolgo, saj je bil pred leti to upokojenski zbor, ki ga je Viktor Krivec ponovno zbral in začel z njim vaditi. To je bilo leta 1969. Kronika zborovega dela je bogata. Do svoje dvajsetletnice so opravili toliko nastopov, da lahko omenimo le najvažnejše.
Leta 1971 so prvič zapeli na pevskem srečanju Od Pliberka do Traberka. Aprila 1972 so imeli fužinarji svoj prvi letni koncert v Titovem domu na Ravnah. Zbor je iz leta v leto napredoval, ko pa je sredi leta 1972 umrl njihov prvi zborovodja Viktor Krivec, ga je nadomestila Monika Plestenjak, ki je zboru vdahnila svežino. Prvi uspehi so prišli hitro, z uspehi pa so dobili v svoje vrste tudi nove pevce. Leta 1973 so posneli sedem pesmi za radio Maribor. Leta 1974 so bili že drugič na reviji Od Pliberka do Traberka. Aprila 1975 so opravili barvno filmsko snemanje za RTV Ljubljana. Leta 1976 so bili prvič na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Ko je leta 1978 prevzel zbor prof. Branko Čepin, je pod njegovim vodstvom zbor toliko napredoval, da je postal eden najboljših moških pevskih zborov v Mežiški dolini. Že decembra 1978 so snemali za Radio Ljubljana v okviru radijskega tekmovanja zborov v kategoriji B. Leta 1979 so imeli šestnajst nastopov, tudi jubilejni koncert ob svoji 10-letnici. Ob jubileju so izdali svojo drugo koncertno knjižico.
Na prireditvi Naša pesem 1980 so v Mariboru 13. aprila osvojili srebrno plaketo. To je bil njihov največji uspeh. ZKO Slovenije je naš zbor v tem letu izbrala za slovenskega predstavnika na srečanju amaterjev Abrašević v Valjevu. Maja 1981 so bili fužinarji gostje mešanega pevskega zbora Lampart iz Budimpešte. S svojim petjem so navdušili zahtevno madžarsko publiko in prejeli visoko priznanje – plaketo Zlata vrtnica. Junija 1981 in 1982 so bili spet na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, septembra 1982 pa so gostili mešani ševski zbor Lampart iz Budimpešte, ki je imel na Koroškem tri koncerte. Leta 1983 so imeli 20. maja samostojni koncert v Titovem domu, bili so na pevskem srečanju v Grobinju, opravili že drugi obisk pri madžarskih pevcih v Budimpešti.
Leta 1984 so se pripravljali na zborovo 15-letnico. Jubilejni koncert v Titovem domu je bil odlično obiskan, pevci pa so izdali že svoj tretji almanah Včeraj-danes-jutri, ki je slikovito predstavil njihovo pevsko pot in upe.
Naslednjih pet let je pomenilo pevcem Fužinarja velik in usoden izziv. Kljub velikemu osipu pevcev je zbor vztrajal in nadaljeval z delom. Iskali so nove pevce in naštudirali svež program. 12. maja 1989 so nam fužinarji na svojem jubilejnem koncertu ob 20-letnici dela pokazali, kaj zmorejo. Devetnajst umetnih in narodnih pesmi je potrkalo na srca poslušalcev. Ivan Mravljak, Rudi Ocepek, Ivan Štosir, Oto Ternek, Polde Planinc in Franci Kamnik so prejeli zlata Gallusova priznanja, skoraj vsi preostali pevci pa srebrna in bronasta priznanja ter Vorančeve spominke.34
Na veliko žalost pevcev in njihovih zvestih poslušalcev je zbor prišel v hudo krizo, ko jih je iz materialnih razlogov zapustil njihov zborovodja prof. Branko Čepin. 16. februarja 1990 so pevci imeli v Titovem domu koncert posvečen 40. obletnici smrti Prežihovega Voranca, kriza pa se je skozi vse leto še stopnjevala in v začetku decembra 1990 je upravni odbor društva ugotovil, da tako ne gre več naprej. MoPZ Fužinar je konec leta 1990 prenehal s svojim plemenitim poslanstvom.
_______________
34Osojnik, Miroslav: Dvajsetletnica moškega pevskega zbora »Fužinar«. Koroški fužinar 1989, št.3, str.60-61.
