skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  
Edinstveni naravni pojav, delo reke Reke Preberi več
"Škocjanske jame se odlikujejo z več kot 2000 let dolgo zgodovino, saj prvi pisani viri izvirajo že iz antike. Pozidonij iz Apameje (živel 135-50 pr. n. št.) opisuje Reko Timavo, ki '... priteka z gora, pada v brezno in potem, ko preteče pod zemljo okoli 130 stadijev, izvira ob morju'. Jame so označene na najstarejših tiskanih zemljevidih tega dela sveta, kot sta karti Laziusa  ?  Oreliusa iz leta 1561 in Mercatorjev Novus Atlas iz leta 1637. Tudi slovenski polihistor Janez Vajkard Valvasor se je navdušil nad njimi in je leta 1689 v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske grafično ponazoril ponor Reke in podrobneje obravnaval njen podzemeljski tok.
Raziskovanje Škocjanskih jam se je pričelo v 19. stoletju, ko so zaradi oskrbe Trsta s pitno vodo poskušali slediti toku Reke v podzemlje. Ivan Svetina, mojster za vodnjake iz Trsta, je 1840. dosegel tretji slap, priblićno 150 m oddaljen od ponora. Deset let pozneje sta raziskave vodila Adolf Schmidl in Ivan Rudolf s skupino idrijskih rudarjev. Prodrli so do pol kilometra daleč, a jim je nenadoma narasla Reka odnesla orodje in čolne, zaradi česar so morali predčano končati delo.
Ključnega pomena v raziskovanju Škocjanskih jam je bila ustanovitev jamarskega planinskega društva v Trstu leta 1884, ki je še istega leta dobila v zakup Škocjanske jame. Pod vodstvom Antona Hankeja, Jožefa Mariniča in Friedricha Müllerja so se lotili sistematičnega raziskovanja jam. V prvem letu so premagali 6. slap  in v naslednjih šestih letih dosegli breg Mrtvega jezera. Zadnji večji dogodek je bilo odkritje Tihe jame, do katere so priplezali štirje domačini pred 60 m visoke stene iz Müllerjeve dvorane. S tem je bilo, vsaj za takrat, odkrivanje škocjanskega podzemlja končano.
jamarsko raziskovanje je spet oživelo šele po sto letih - 1991. je slovenskima jamarjema potapljačema Janku Brajniku in Samu Morelu uspelo preplavati sifon v Marchesettijevem jezeru tik pred Mrtvim jezerom. Za njim sta odkrila velike rove s podzemeljsko reko in jezeri, ki vodijo v smeri proti Kačni jami." (Vodnik, 2003, str. 51-53)


Lokacija

Prikaži lokacijo

Informacije

Ključne besede

JAMARSTVO, KRAŠKE JAME, NARAVNA DEDIŠČINA, SPELEOLOGIJA

Datum objave

05.12.2012 13:19

Zadnja sprememba

23.12.2014 08:48

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam