Zemljevid  
V letih po izključitvi iz KPJ je postal politično aktiven socialist, ki je vedno bolj napadal komuniste. Očital jim je, da so razbijalci delavske enotnosti in jim je cilj le oddaljena diktatura proletariata. Vodil je politiko »zedinjenja«, s katero mu je uspelo v svoje »vrste« pritegniti veliko komunistov. Leta 1926 je tako organiziral okoli sto sestankov, kjer je komuniste prepričeval za zedinjenje oziroma skupno volilno listo. Preberi več

1. 9. 1926 je nastala politična skupina iz bivših komunistov, t. i. Delavsko-kmetska skupina Zedinjenje. Bili so za združitev vseh sil v enotno delavsko, sindikalno in politično gibanje ter ustanovitev skupne delavsko-kmetske stranke, ki bi imela podoben program kot avstrijska socialdemokracija. Za volitve leta 1927 mu je uspelo sestaviti skupno listo s Socialistično stranko Jugoslavije, vendar zavezništvo med različnimi skupinami znotraj strank ni trajalo dolgo. Od leta 1927 se je zato vse bolj posvetil delu v socialistično-komunistični prosvetni organizaciji Svoboda, ki ji je predsedoval od januarja 1928 do septembra 1934.

Z začetkom šestojanuarske diktature (1929) so bile politične stranke ukinjene in prepovedane. Socialisti so ohranili delovanje prek mreže prosvetnih, kulturnih in športnih organizacij, a nov režim je zaradi preteklosti pritisnil tudi nanj. Leta 1929 je, zaradi suma pripadnosti komunizmu, pristal v zloglasnem zaporu Glavnjača v Beogradu, saj so trije aretirani komunisti priznali, da jih je Štukelj leta 1925 poslal na izobraževanje v tujino. Iz zapora ga je rešil Anton Kristan, takrat politično že upokojen, ki pa je očitno ohranil dovolj poznanstev.

V 30-ih letih se je ukvarjal predvsem z vodenjem Delavske knjižnice, ustanovljene že leta 1926. Svoje protikomunistično razpoloženje je še poglobil po paktu med Nemčijo in Sovjetsko zvezo (1939).

Leta 1940 je s Celestinom Jelencem, desnim socialistom, stopil k skupini okrog tednika Slovenija, ki je bila proti integralnemu jugoslovanstvu in za avtonomno  Slovenijo.

Vse od razhoda s KP (1925) ima v njegovem življenju vse pomembnejšo vlogo delo v prosvetni dejavnosti, to pa je neločljivo povezano z zaposlitvijo v Delavski zbornici in njegovim delom v Zvezi kulturnih društev Svoboda. V času njegovega predsedovanja je odbor društva ustanovil tudi Cankarjevo družbo, ki je delovala vse do leta 1941 in s svojimi izdajami skrbela za izobrazbo najširših plasti delavstva.

Fotogalerija

Informacije

Kategorije

družba

Kontaktne osebe

Anja Frković Tršan

Ključne besede

KNJIŽNIČARJI, SLOVENSKI PREVAJALCI, Štukelj, Ciril

Datum objave

25.07.2011 11:15

Zadnja sprememba

03.08.2011 10:42

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam