Marija Perpar, kemičarka in univerzitetna profesorica
Marija Perpar (1904–1990) sodi v skupino slovenskih znanstvenic, ki so svoje raziskovalne ambicije lahko udejanjile šele po drugi svetovni vojni; v njenem primeru dve desetletji po zagovoru doktorske disertacije. Perparjeva, ki je poučevala v srednji šoli, je sicer raziskovala na Kemičnem inštitutu, vendar ni dobila plačane namestitve na ljubljanski univerzi.
Preberi večNjeno raziskovalno delo je, zaradi udejstvovanja v ženskih društvih, prekinila kazenska premestitev na realno gimnazijo v Celje. Po habilitaciji za privatno docentko februarja 1946, in nato julija 1946 po zaposlitvi na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, se je posvetila raziskavam na področju organske kemije in vzgoji akademskega naraščaja, vodila katedro za organsko kemijo, ostale upravne funkcije pa je odklanjala. Znana je bila kot stroga, ampak izjemno poštena profesorica, ki je vplivala na generacije kemikov, študirajoče do leta 1974, ko se je ob dopolnjenem sedemdesetem letu starosti upokojila, še nadalje pa je honorarno sodelovala pri raziskovalnem delu njenega »matičnega« oddelka, ki je v času trajanja njene zaposlitve večkrat spremenil naziv. Marija Perpar je bila tako redno zaposlena na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (1946–1950), Fakulteti za kemijo Tehniške visoke šole (1950–1954), Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (1954–1959) in Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (1960–1974), honorarno pa je predavala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kazalo
- Goriški izobraženci skozi zgodovino
- Novoveški goriški zgodovinopisci
- Valentin Stanič (1774-1847), preroditelj, vzgojitelj in dobrotnik
- Judovski intelektualci v Gorici
- Anton Brecelj, primer goriškega katolika izobraženca
- Delo in življenje učitelja in politika Mihe Zege
- Rodoljubne in podobe severnoprimorske pokrajine v izbranih pesmih Franja Rojca
- Pavlina Pajk (1854-1901), rojena Doljak
- Marija Perpar, kemičarka in univerzitetna profesorica
- Dr. Bogumil Vošnjak in njegova nikoli pozabljena Gorica
- Viri in literatura