Zemljevid  

Gora Oljka in njeni popotniki

Nekateri podatki navajajo k domnevi, da mora biti romarska zgodovina tega hriba veliko starejša od križa in dvostolpne cerkve, ki je bila postavljena (za bogoslužje usposobljena) leta 1757. Morda velja začetke iskati že v 13. stoletju, saj razpoložljiva literatura enoglasno navaja letnico 1234, ko se sedanja Gora Oljka omenja z imenom Križna gora. Je morda križ, ki so ga ljudje obiskovali, stal vrhu hriba že takrat? Ali pa je šlo zgolj za povezavo z bližnjo Polzelo, ki se kot postojanka malteškega (križarskega) reda omenja konec 13. stoletja.

Preberi več
Cerkev na Gori Oljki je kmalu po nastanku prerasla v znamenito romarsko svetišče, v katerem so slikarsko in kiparsko ustvarjali naši največji baročni mojstri, enega od vrhuncev v razvoju cerkve pa je prav gotovo pomenila tudi pridobitev relikvije – trupla sv. Teodorja, ki ga je za cerkev iz Rima leta 1767 pridobil polzelski križarski komendator Helfenthal. Izpostavljena lega hriba z mogočno dvostolpno cerkvijo, posvečeno starodavni legendi sv. Križa, k človeškim težavam obrnjena zavetnika sv. Jošt in sv. Neža, dramatično razgibana cerkvena notranjost z bogato okrašeno relikvijo sv. Teodorja in ljudski sloves čudežev so brez dvoma zaznamovali prihajajoče ter v njih sprožali močna verska občutja.

Neposredna priča ljudskih pobožnosti, ki so organizirano potekale tudi na Gori Oljki, je odpustek, natisnjen v Gradcu leta 1779, ki ob »pomoči sv. Jošta in sv. Neže mogočni bratovščini, sklenjeni s Kristusovim trpljenjem in ustanovljeni na Gori Oljki za pridobitev srečne smrti« nalaga svojim članom ter ostalim vernikom posebne duhovne obveznosti. Po stopnji pobožnosti, ki jo je lastnik odpustka v svoje kesanje vložil, se je ravnala tudi stopnja posmrtnega odpuščanja grehov; možno si je bilo izprositi delno ali celo popolno odpuščanje in se s tem rešiti trpljenja v vicah. Na naslovni strani prečno preganjenega lista se nahaja napis »Resničen odtis podobe čudežne in milosti polne Gore Oljke v polzelski fari in celjski četrtiji«, pod podobo pa so na roko izpisani podatki, da se je 10. junija 1781 bratovščini očitno priključil Petrus Janežič (Jančič), ki mora od dneva vpisa vsak petek moliti sedem očenašev, zdravamarijo in vero.

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam