Zemljevid  

Verjetno se nista še nikoli poprej (France Stele v Orisu zgodovine umetnosti pri Slovencih) v našem prostoru umetnost in razpoloženje množic tako ujeli kot v času baroka, v 18. stoletju. Razgibanost, čustveni zanos, monumentalnost, razkošje in polnost oblik so elementi, ki so obvladovali vsa področja ustvarjanja. Izraz baročnega duha je tudi cerkev sv. Križa na Gori Oljki, ki je s svojim nastankom ujela zadnji val spontanega nastajanja božjepotnih središč na Štajerskem. Na osnovi podatkov lahko sklepamo, da je bil pobudnik gradnje komtur (komendator) malteškega viteškega reda na Polzeli Franz Dominik Spinckho von Helfenthal, ki se je lahko skliceval na več kot stoletno tradicijo čaščenja križa, stoječega na vrhu Dobriča. Lastnica gospoščine Šoštanj, kamor je Dobrič spadal, grofica Maria Carolina Inzaghi, rojena v družini Thurn und Vallesassina, je gradnjo podprla. Pravno formalna vprašanja sta komtur in lastnica uredila v podrobni pogodbi, ki je bila podpisana 27. avgusta 1754.

Preberi več
Med drugim je iz pogodbe razvidno, da se je podložnik šoštanjske gospoščine in uporabnik zemljišča, na katerem naj bi se gradilo, Urban Pižorn, odpovedal kakršnikoli odškodnini in je bil odvezan dajatev na omenjeno zemljišče.

Novejše raziskave so pokazale, da je cerkev na Gori Oljki delo mariborskega arhitekta Jožefa Hofferja (ok. 1704-1762). Kasnejših prezidav ni bilo, zato se je njena prvotna podoba ohranila nespremenjena. Hkrati so pod nivojem cerkve zgradili še podzemno svetišče z božjim grobom. Graditi so pričeli takoj po podpisu pogodbe v letu 1754 in uspeli v treh letih cerkev usposobiti do te mere, da je bilo mogoče v njej opravljati bogoslužje. Gradnja celote se je zavlekla še za več kot desetletje; tako so leta 1771 pozidali oba zvonika, najkasneje do leta 1773 pa je bila gradnja zaključena. Vsi kronisti poudarjajo velike zasluge okoliškega prebivalstva, ki je fizično in materialno pomagalo pri gradnji in dokumenti med drugim navajajo, da je bila tudi v finančnem pogledu cerkev v celoti zgrajena z darovi. Gradbišče je bilo težko dostopno, vendar je gradnjo vsaj delno olajšalo dejstvo, da so material za cerkev (kamen in pesek) nalomili oz. nakopali v neposredni okolici, o čemer pričajo jame, ki so se ohranile do današnjih dni.

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam