Grad Boštanj obdajajo tri naselja: Malo Mlačevo na zahodu, Veliko Mlačevo na severu ter Lobček in Zagradec pri Grosupljem na vzhodu oziroma jugovzhodu. Vzpetina, na kateri je pozneje zrasel grad Boštanj, se je še v 16. stoletju imenovala Burgstall oziroma Zagradec. Na tem območju so bili najdeni tudi ostanki prazgodovinske naselbine in gomil.
Čeprav so gradnji nasprotovali stiški opati in tedanji zakupnik višnjegorske gospoščine, je Jakob pl. Lamberg leta 1549 dobil dovoljenje kralja Ferdinanda za gradnjo gradu. Poimenoval ga je Weissenstein – »Beli kamen«. Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske grad uvrstil med svoje opise kranjskih gradov in pri tem navedel tudi vsebino napisa, ki je bil vzidan v gradu. O tem piše Stopar v svoji knjigi Grajske stavbe v Osrednji Sloveniji – Dolenjska: Med Igom, Ribnico in Kočevjem. Napis je pričal o njegovem nastanku in ga datiral z letoma 1549 in 1558:
»Svetovalec rimskega cesarskega veličanstva Ferdinanda in deželni glavar na Kranjskem, gospod Jakob pl. Lamberg, baron na Kamnu in Gutenberku, je dal mene leta 1549 postaviti od temeljev ter me s cesarskimi in deželnoknežjimi pravicami poimenoval Weissenstein. Bog naj podari srečen konec. 1558.«
Prvotni napis se ni ohranil.
