skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Gorica v času Štefana Kociančiča

Nedvomno so imeli duhovniki[25] pomebno narodnobuditeljsko vlogo, saj so opravljali prve pomembne korake slovenskega kulturnega osveščanja tudi na Goriškem. Revolucionarni dogodki iz leta 1848, ki so odpravili še zadnje ostanke fevdalizma in porajali nova nacionalna gibanja, so odmevali tudi v goriškem prostoru. V Gorici sta se tedaj prebujali dve ključni politični in kulturni javnosti: slovenska in italijanska.

Leto 1848 je prineslo tudi t. i. Magno carto goriškega italijanstva, ki je preroško nakazala problem, ki se je manifestiral skozi drugo polovico 19. in začetek 20. stoletja vse do druge svetovne vojne, ki je Gorico iztrgala iz zaledja. Tedaj devetnajstletni Graziadio Isaia Ascoli, učenec Štefana Kociančiča, je v manifestu “Gorizia italiana tollerant, concorde”[26] odločno začrtal razmejitev med med mestom in podeželjem, češ da je Gorica italijansko mesto, ki pa mora upoštevati pravice Slovencev in Nemcev, ki tu žive. Slovenci pa naj si v zaledju poiščejo kraj, kjer si lahko zgradijo lasten center.[27]

Preberi več

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije

Izbira pokrajine


2008 - 2024 © Portal KAMRA, Izdelava: TrueCAD d.o.o.