Pričujoči prispevek je poklon življenju in delovanju vsestranskega glasbenika, kulturnika in športnika Edija Goršiča, ki je v zadnjih štiridesetih letih 20. stoletja v Celju in njegovi okolici pustil neizbrisljiv pečat na področju kulturnega in družabnega življenja, predvsem na področju glasbenega delovanja. Kot zborovodja, instrumentalist, glasbeni pedagog  je s posebno karizmo, energijo in profesionalnostjo vodil tedanje  generacije zborov in drugih glasbenih skupin združeno s profesionalnostjo, zanosom in  sproščenostjo v enem. Svoje izjemno glasbeno znanje je nesebično prenašal na mnoge celjske generacije glasbenikov in pevcev, pa tudi na svoja otroka Matevža in Alenko, ki sta danes uveljavljena akademsko izobražena glasbenika. Ob tem je potrebno še posebej izpostaviti vlogo njegove drage življenjske sopotnice, žene Libuške, ki ga je v njegovem delovanju vzorno in s strastjo podpirala.
Pred dvajsetimi leti, na višku njegovih ustvarjalnih moči, se je Edijeva življenjska nitka strgala in je čas, da njegovo izjemno bogato življenjsko in profesionalno dediščino predstavimo širši javnosti.  V Osrednji knjižnici Celje, pobudnici obeležitve  dvajsetletnice smrti in petinosemdesetletnice rojstva Edija Goršiča, se najprej  zahvaljujemo  družini Goršič, da je dovolila pripravo razstave in  spominskega glasbenega koncerta  ob obletnici smrti, katerega organizacijo je na povabilo knjižnice prevzel Zavod  Celeia. Zavodu smo hvaležni,  da je  spominskemu koncertu dodelil častno mesto uvodne prireditve v letošnjem Poletju v Celju.  Zahvala velja vsem članom Celjskega pevskega društva, Zboru skladateljev Ipavcev Šentjur, Drameljčanom in ostalim pridruženim pevcem ostalih celjskih pevskih zborov, I. gimnaziji v Celju, Glasbeni šoli Šentjur, II. osnovni šoli Celje in Celjskem dixieland bandu Venus za njihov prispevek k programu spominske prireditve. Žal se zaradi objektivnih okoliščin povabilu niso mogle odzvati legendarne celjske Žabe, katerim je Edi Goršič kot njihov dirigent posvetil  14 let. Ob že omenjeni družini Goršič se zahvaljujemo tudi Živku Beškovniku, predsedniku  Zveze kulturnih društev Celje, ki  je z nami med prvimi  snoval naš skupni projekt in tekom priprave neutrudno vabil  pevce celjskih zborov k sodelovanju. Posebna zahvala pa velja gospodoma Konradu Frecetu in Janku Četini, dobrima poznavalcema dela Edija Goršiča, ki sta z arhivskimi gradivi in kot njegova  glasbenika in sopotnika prispevala dragocene spomine.  Ob tem velja zahvala tudi Muzeju novejše zgodovine Celje in Zgodovinskemu arhivu Celje za njun prispevek.
Ob samem zaključku pa se osebno zahvaljujem še kolegici dr. Alenki Hren Medved, vodji domoznanskega oddelka celjske knjižnice, ki se je  spopadla z obsežnim gradivom in sprejela avtorstvo prispevka.
Srečko Maček, koordinator  projekta