skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Črnuško gospodarstvo, kmetijstvo in trgovstvo

»Največji črnuški kmetje so bili: Goriški, Šimni, Dobravci, Smrekarjevi, Cundri, Boštjani, Jakopovci, Znoji. Pri Boštjanih je bilo največ hriba. V Podborštu so bili največji Podborški. V Nadgorici je bilo več celih kmetij kot na Črnučah, pa večje. Velikih kmetij je bilo malo. Več je bilo takih, ki so imeli po eno, dve kravi. Sedaj je na Črnučah vse razparcelirano. Čibašek ali Gorišek je izjema. Dajali so za doto ali pa je bilo nacionalizirano. Od česa so živeli? Petelinkarjeva mama je rekla: ‘Malo od gozda, malo od živine, pa prodajat smo vozile na Vodnikov trg v Ljubljano, največ peš z vozičkom, potem s triciklom, nekatere tudi s konjem. Ja, je bilo bolj trdo življenje.’ Kako je pa danes s kmetovanjem? Jože Lap je posrečeno povedal:’hodim v službo, da zdržujem kmetijo’« 

(Bela Ljubljana : zgodbe iz slovenske prestolnice, str. 80-81, Od česa so živeli?)

Kmetijstvo na Črnučah

Pred drugo svetovno vojno sta bila na Črnuškem poljedelstvo in živinoreja enakovredno razvita in razširjena. Gojili so vse vrste žita, precej krompirja, fižola in zelja. Zelje so pridelovali vsi posestniki in bajtarji za domačo rabo in prodajo. Manjši kmetje so gojili poljske pridelke za domačo prehrano in krmo. Po drugi svetovni vojni so začeli gojiti koruzo in druge krmne rastline, opuščali so žita. Zaradi širjenja industrije in urbanizacije so skoraj vsi opustili kmetovanje. Sedaj je na Črnučah le malo kmetij. 

Živinoreja je bila nadvse pomembna zaradi preskrbe z mesom, mlekom in jajci za domače potrebe in prodajo. Leta 1936 je po določenih virih devet kmetic in ena prekupčevalka pripeljalo na mitnico 216 litrov mleka dnevno. Že pred prvo svetovno vojno so imele večje kmetije do dvanajst krav, večinoma pa od osem do deset. Za vprego so uporabljali večinoma vole, le veliki posestniki (gruntarji) tudi konje. Pozneje, med obema vojnama, so že na vseh kmetijah redili in vzgajali konje, le bajtarji so še orali z voli. Nekateri bajtarji so redili tudi koze. Vsi pa so imeli kokoši in zajce. Sedaj na Črnučah na redkih mešanih kmetijah prevladujeta mlečna in mesna živinoreja.

Od sadjereje je bilo največ sadovnjakov na vrtovih, na polju pod vasjo in na Gmajni. Večino sadja so predelali v žganje, zlasti pred prvo svetovno vojno. 

Predvsem med delavstvom je bilo razširjeno vrtičkarstvo, ki je bilo pred drugo svetovno vojno množično po vsem mestnem delu nekdanje občine Ježica, po drugi svetovni vojni pa so zaradi novih stanovanjskih in industrijskih gradenj skoraj izginili. Okrog leta 1975 se je obdelovanje vrtov uveljavilo okrog reke Save. Vrtičarske površine so bile na voljo še južno od tovarne Elma, južno od Kleč in vzhodno od soseske BS3. Pred vojno je bilo vrtičkarstvo gospodarsko pomembno, sedaj pa ima bolj sprostitveni pomen. 

Ker so se v preteklih letih in desetletjih ponekod vrtovi nenadzorovano postavljali in razmnožili, se v zadnjih mesecih leta 2020 pojavljajo pozivi Mestne občine Ljubljana Črnučanom in drugim lastnikom, naj nelegalne vrtove odstranijo. Odstranjevanje vrtov je sicer potekalo že leta 2008. V zadnjih letih so območje od Ulice Koroškega bataljona do Štajerske ceste ponovno degradirali različni uporabniki, zato so 1. septembra 2020 začeli z novim nadzorom ter lastnikom določili rok za odstranitev nelegalnih objektov do 1. novembra 2020, ob koncu letošnje vrtičkarske sezone. Po tem datumu bodo inšpektorji opravili kontrolo in v primeru, da vrtički ne bodo odstranjeni, izdali odločbo za njihovo odstranitev. 

 

 
Preberi več

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije

Organizacija

Partner


Izbira pokrajine


2008 - 2022 © Portal KAMRA, Izdelava: TrueCAD d.o.o.