Del svojega prostega časa je razen družini namenjal tudi svojim prijateljem. Kot ljubitelj umetnosti, kulturne dediščine in glasbe jih je imel veliko s teh področij. Med njimi se je dobro počutil. V pristnih prijateljskih stikih je bil tudi z najožjimi sodelavci v tovarni Krka. Naj izpostavimo le nekatere, s kateri je prijateljeval: Lojze Perko, Marjan Kozina, Božidar Jakac, Janko Jarc, Jakob Savinšek, Mirko Jakše, Marjan Šonc, Robert Hlavaty, prof. dr. Oton Bajc, Franc Pirkovič, Jože Borštnar, pater Janez Drolc. Vrata družinske hiše Andrijaničev so jim bila vselej na široko odprta in vedno so bili dobrodošli. Za njih si je magister Andrijanič v svojem prezasedenem urniku vedno znal vzeti dragocene trenutke. Stike je vzdrževal osebno in z druženji. Zbiral in hranil je članke o njih in se veselil njihovih uspehov.
Ob družinskih in osebnih praznikih so mu prijatelji pošiljali številna voščila. Ob svojih okroglih obletnicah in ob prejemu različnih nagrad ter priznanj pa je prejel voščila tudi domačih in tujih poslovnih partnerjev tovarne Krke in pomembnih predstavnikov takratnega slovenskega političnega življenja.
Posebno mesto je imela pri njem Kartuzija Pleterje. Prijateljske vezi je stkal s tamkajšnjimi patri že v obdobju priorja dr. Edgarja Leopolda Lavova, še zlasti pa kasneje, ko je postal prior pater Janez Drolc in prokurator pater Ciril Zver. Številne svoje prijatelje, poslovne partnerje ali znance je pripeljal na obisk v kartuzijo. Še posebej se je Andrijanič izkazal v letu 1987, ko je pogorel del samostana. Preko svojih prijateljev in nekdanjih poslovnih navez mu je uspelo zbrati sredstva za uspešno obnovo kartuzije.