Ustanovno cehovsko listino iz leta 1779 v posebnem fondu hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota v svoji domoznanski zbirki. Listina potrjuje delovanje cehov v Bogojini v obdobju največjega razcveta cehov v Prekmurju, tj. 18. stoletju in je doslej edini znani dokument o delovanju cehov v tem kraju v omenjenem stoletju.
Obrtniki so v svojem pravem pomenu besede v današnjem času bolj kot ne redkost, saj jih je domala popolnoma izpodrinila industrija. V preteklosti pa je bil človek primoran, da si sam izdeluje predmete za domačo oziroma hišno rabo. Obrtniki, vešči določene dejavnosti, so svoje znanje sčasoma pričeli nadgrajevati v cehovskih združenjih, kar se je izkazalo kot nadvse pametna in tudi donosna poteza. Tako tudi v Bogojini.
Pravilnike cehovskih združenj posameznih panog obrti so do sredine 18. stoletja navadno potrjevali mestni sveti v svobodnih mestih ali posvetni oziroma tudi cerkveni veleposestniki v posameznih krajih na ozemlju svojega gospostva. Uvedbo enotnih pravilnikov za celotno ozemlje države je odredila Marija Terezija, ki je bila cehom močno naklonjena – znana je npr. cehovska reforma iz leta 1761, ki je sicer pospešila njihovo organiziranje, vendar pa je bil postopek dolgotrajen in drag. Samo za cehovsko listino je bilo na primer včasih potrebno odšteti od 600 do 800 forintov, zaradi česar so revnejši obrtniki potrebovali leta, da so zbrali potreben denar.
Literatura:
Viri za zgodovino Prekmurja: Zbirka dokumentov: 1. zvezek 871-1849 (ur. Mayer László in
Molnár András). Szombathely-Zalaegerszeg, 2008, str. 271.
