Kosovelova knjižnica Sežana

V dogovoru Občin Divača in Hrpelje – Kozina je z Osrednjo območno knjižnico Srečka Vilharja Koper organizirana potujoča knjižnica, v dogovoru Kosovelove knjižnice s Krajevno skupnostjo Senožeče pa premična zbirka v izposojevališču krajevne skupnosti.
Člani Kosovelove knjižnice so tudi Slovenci, ki imajo stalno bivališče v sosednji Italiji in drugi državljani.
Območje njene dejavnosti meji na več slovenskih občin (Miren – Kostanjevica, Ajdovščina, Vipava, Postojna, Ilirska Bistrica in Koper) ter na sosednji Italijo in Hrvaško. Njeni obiskovalci so številni popotniki iz smeri Dunaj–Trst, Trst–Reka,  Ljubljana–Koper.             

POGLED NAZAJ
Najstarejši pisni vir je dokument iz 1851. leta, ki izpričuje, da je bil takratni predsednik knjižnice Alojz Polaj, člana izvršnega odbora pa dr. Karel Lavrič in Ferdinand Mahorčič. Naslednje leto je bilo ustanovljeno Društvo bralcev, znameniti predhodnik čitalnic. Iz prostorov Miličeve hiše v Sežani se je knjižnica s čitalnico selila na raznolike lokacije. 30. aprila 1948 je bila ustanovljena občinska Ljudska knjižnica Sežana, ki so jo 13. februarja 1963 preimenovali v Kosovelovo knjižnico Sežana, ki domuje od 1975. leta na današnji lokaciji. 1972. leta se je mreža slovenskih in obenem brkinsko-kraških knjižnic razširila z odprtjem Knjižnice Komen, 1982. Knjižnice Divača in 1988. leta z odprtjem Knjižnice Hrpelje tudi s pomočjo sredstev krajanov. Od 1995. leta je vključena v računalniški sistem Cobiss, leto zatem pa je bil uporabnikom zagotovljen dostop do svetovnega spleta.

Urnik:    
od ponedeljka do petka od 7h do 18h
sobota od 8h do 13h