Danijel Kolnik je rojen v Ljubljani, Mira pa v Bolzanu. Mirina mati Marija, ki je bila sudetska Nemka, se je vrnila v Bolzano in Miro zapustila v takratni SHS. Živela je pri sorodnikih. Z brivcem Danijelom sta se spoznala v šoli, kjer se je izobraževala za frizerko. Po 2. sv. vojni se preselita v Koper in leta 1955 v prostorih triglavskega stanovanjskega bloka Danijel odpre Frizerski in brivski salon, ki je eden prvih na obali.
Danijel je bil rojen 13.07.1914 v Ljubljani, v času, ko se je kuhala prva svetovna vojna. Mira se je rodila v Bolzanu, 13.09.1918, v času, ko se je takratni svet konkretno spreminjal po prvi in še vedno najbolj grozljivi vojni po številu mrtvih. To je bil čas epidemije španske gripe in konca prve svetovne vojne; v tej končnosti obdobja mogoče podoben občutek ob današnji epidemiji covida, ampak začenjalo se je nekaj novega, začeli sta se njuni življenji. Mirino življenje ni bilo lahko, čeprav so bila prva leta z obema staršema vseeno lažja. Prva leta je tudi tekoče govorila nemško, saj je bila mati Maria Bachmann sudetska Nemka. Iz neznanih razlogov se je leta 1925 po smrti enega od otrok, Maria odločila zapustiti slovenskega moža geometra in se preseliti nazaj k staršem v Bolzano. Ob selitvi je v Kraljevini SHS pustila Miro. Že skoraj družinska legenda govori o tem, da jo je mati, ker pri sebi ni imela dokumentov, zapustila na vlaku, sama pa prečkala mejo in odšla v Italijo. Miro so žandarji odpeljali nazaj k sorodnikom v Ljubljano. To dejstvo je v zadnjih letih svojega življenja, ko je bila v domu za upokojence, pogosto podoživljala. Rekla je, da »čaka na vlak«, kar se sicer zdi pogosta metafora dementnih starostnikov, vendar si lahko predstavljamo, da je na ta način čakala na tisti vlak izpred desetletij in da je čakala na neko simbolično mamo. Danijela (dedka avtorice tega zapisa) je spoznala v srednji poklicni šoli, ko se je izučila za frizerko. Danijel je bil živahen in razposajen mladenič, telovadec, zabavljač, kasneje po poklicu brivec. Rad je igral karte in hodil na turnirje daleč po Primorskem in zamejstvu. Tudi Dane je sicer prihajal iz družine, ki so jo zaznamovale težke preizkušnje. Oče mu je umrl, ko je bil še zelo mlad, med drugo svetovno vojno pa je izgubil tudi polbrata, ki se je vračal iz koncentracijskega taborišča Dachau. O njegovi mami, ki je pokopana na Viškem pokopališču, je znana predvsem delavnost in vztrajnost in to, da ji je uspelo z veliko truda in odrekanja kupiti lastno hišo v Rožni dolini. Po drugi svetovni vojni sta se Dane in Mira leta 1955 odločila preseliti v Koper, kjer se je po dokončni razglasitvi Cone B, ki je pripadla Jugoslaviji, odprla možnost dela na Primorskem. Ker je bilo to območje še relativno nerazvito, je ljubljanska sekcija frizerjev iz Ljubljane na Primorsko pošiljala kader, s katerim so želeli izobraziti nove obrtnike. Dane je tako leta 1955 v Kopru, v prostorih Triglavskega stanovanjskega bloka, odprl Frizerski in brivski salon in bil eden prvih brivcev na Obali. V tem času sta bila menda tudi ena prvih, ki sta organizirala modne revije sekcije frizerjev pri Obrtni zbornici na Primorskem. Kasneje je na lastno podjetniško pot odšla tudi Mira in leta 1963 na Tominčevem trgu v Kopru odprla Frizerski salon Maja. Hči Maja je obrt nadaljevala in se preusmerila v kozmetiko, tam je še danes Kozmetični salon Maja Kolnik Švara, MKS. Kakšno leto pred Mirino smrtjo se je izvedelo, da se je Maria Bachmann, ki je našo družino tako zaznamovala s tem, da je Miro zapustila, poročila z moškim, ki se je rodil v Izoli, kot italijanski državljan, Attilio Markovich. Zadnja leta sta tako Mira kot Danijel preživela v Izoli, kamor sta se preselila v družinsko hišo, skupaj z mamo in očetom avtorice tega zapisa (vnukinje) in z vnuki.
