Graditelj Kalvarije v Šmarju pri Jelšah. Sloviti matematik in izdelovalec ur, predvsem pa spreten gospodarstvenik, ki je v vsaki stvari našel priložnost za zaslužek in kopičenje premoženja. Prav zaradi njegovega gospodarnega odnosa se nam je do danes ohranil eden najkvalitetnejših spomenikov baročne celostne umetnine.
Dr. Matej Vrečer se je rodil leta 1702 v številni družini v vasi Šentjanž nad Štorami. Osnovno izobrazbo je dobil v Ruški latinski šoli, naziv doktor svobodnih umetnosti in filozofije je pridobil na graški univerzi, ki so jo vodili jezuiti, tu pa je obiskoval tudi bogoslovni kurz in si pridobil naslov Casista.
Kljub kmečkemu rodu si je prislužil zavidanja vredno premoženje, in sicer s pridelovanjem in prodajo vina, z lemberško usnjarno in oljarno v Krajnčici, z miloščino, predvsem pa z izdelovanjem prenosnih sončnih ur, s katerimi je zaslovel po vsej Štajerski. Bil je tudi lastnik kmetije in polovične hube v Šmarju, svobodne kmetije v Krajnčici in koščka gozda.
Leta 1726 je bil v Vidmu posvečen v mašnika in je kot tak najprej služboval v Novem mestu. Nato je bil nekaj let v Šentjurju pri Celju, leta 1734 pa je nastopil službo župnika v Zibiki. Za župnika v Šmarju pri Jelšah je bil imenovan 5. maja 1737 in to službo opravljal polnih enaindvajset let do svoje smrti.
Kmalu je po celi Štajerski zaslovel kot izdelovalec ur. Posebej se je proslavil s sončnimi urami, ki jih je leta 1745 izdelal za astronomski observatorij graške univerze, ki žal ni več ohranjen. Edina doslej znana prenosna sončna ura je ohranjena v urarskem muzeju v Wuppertalu. Brez dvoma pa je on izdelal sončno uro na južni steni desne hiše na domačiji pri Vrečerjevih. Njegova je najbrž še prenekatera sončna ura na Štajerskem.
Župnik Matej vrečer je po daljši bolezni umrl 6. maja leta 1758, bil je slovesno pokopan v prisotnosti petnajstih duhovnikov, v kapeli pred škapulirskim oltarjem v domači župnijski cerkvi.
