Prvi direktor tovarne inž. Dobromil Uran je podal pobudo za zgraditev postojanke na Pohorju. Že maja 1945 je ekipa podjetja začela z iskanjem primerne lokacije. Ko jo je našla, so se takoj pričela pripravljalna udarniška dela, kmalu pa je na tem mestu že stala koča, ki so jo po idejnem vodji poimenovali »Uranova koča«. Slovesno so jo odprli 18. novembra 1945, v naslednjih letih pa je gostila mnogo pohodnikov. Že v letu 1946 se je pričela gradnja večjega doma. Udarniki so ga gradili ob nedeljah in praznikih, za gradnjo pa porabili kar 90.000 udarniških ur.
22. decembra 1949 je bil slovesno odprt sprednji del zidane stavbe, v kateri je bila restavracija, leta 1956 je bil končan spalni trakt, leta 1961 pa še dvorana. Načrte za vse stavbe je brezplačno projektiral arhitekt inž. Milan Černigoj. Od leta 1965 so ga imenovali »Železničarski dom«. V zahodnem krilu doma so se nahajale sobe, v severnem krilu pa je bil restavracijski del s kuhinjo in prostori za osebje. Ob domu je bila še pralnica, lovska koča in drugi infrastrukturni objekti.
Železničarski dom je v svojem najboljšem razcvetu zaposloval 50 ljudi. Bil je znan in zelo priljubljen tako v mestu Maribor kot tudi na območju tedanje skupne države. Dom so leta 1986 zaprli, saj ni bilo sredstev za njegovo temeljito obnovo.
