Leta 1936 je bila v Delavnici Maribor ustanovljena štiriletna obrtna šola za vzgajanje obratnih mojstrov, strojevodij, vozovnih preglednikov in podobnih strokovnih poklicev. Zgrajeno je bilo novo šolsko poslopje z dvema učilnicama. Šola je lahko sprejela 40 kandidatov, vendar jih je za sprejem zaprosilo kar 250. Pred vojno je šolo uspešno končala le ena generacija, saj je šolanje prekinila druga svetovna vojna. Med okupacijo je nemška železniška uprava odprla vajensko šolo, na katero so se vpisali nekateri kandidati.
Po vojni je nova uprava hitro organizirala šolo, saj so bile potrebe po usposobljenih kadrih velike. Že v maju 1945 je bil organiziran šestmesečni tečaj za učence, ki so šolo že obiskovali pred ali med vojno. Šolsko leto 1945/46 se je začelo z dvema šolama – obrtno in vajeniško – z 217 učenci. Postavljen je bil nov učni program, pouk je bil organiziran v novih prostorih z urejeno šolsko delavnico. Šolski internat je lahko sprejel 120 dijakov in jim poleg spanja nudil tudi prehrano. Triletna šola je tako poskrbela za vzgojo poklicev, ki so bili potrebni za popravilo voznih sredstev. V šolskem letu 1946/47 je število učencev naraslo na 267. Učenci so pomagali tudi pri obnovi delavnice in sodelovali v delovnih akcijah. S šolskim letom 1947/48 se je šola osamosvojila in delovala pod nazivom Železniška industrijska šola. V letu 1957 je podjetje izšolalo 99 vajencev. Praktični pouk so imeli vajenci v podjetju štirikrat tedensko, teoretični pouk pa v vajeniških šolah. V letu 1961 je bilo v podjetju skupno 136 vajencev, že leta 1971 pa je bilo v tovarni 312 učencev raznih strok, ki so se usposabljali za kvalificirane delavce.
Po sprejetju Zakona o usmerjenem izobraževanju in z uvedbo usmerjenega izobraževanja je izobraževalni center sodeloval z večino srednjih šol, v podravskem območju: SKSMŠ, SKSŠ pri TAM, SERŠ, SŠC Ptuj, SEŠ, SDŠ, SNŠ in univerzama v Mariboru in Ljubljani.
