Šestnajstega decembra 1883 so se zbrali zavedni Šmarčani in ustanovili Narodno čitalnico v Šmarju. V odbor, ki je bil pooblaščen za odločanje o čitalnici, so za predsednika izvolili Franca Skazo, podpredsednika dekana Martina Ivanca, knjižničarja Slavka Flisa, blagajnika Janeza Lešnika, tajnika Antona Aškerca, prvega odbornika Janeza Anderluha, za drugega odbornika pa Gašparja Senico.
V Šmarju je zaživela “čitalniška beseda” ob recitacijah, govorih in debatah o domačih in tujih političnih dogodkih. Večje prireditve, koncerti in gledališke igre pa so se odvijali v gostilniški dvorani pri Jagodiču.
V nekaj letih je šmarska čitalnica s svojim delovanjem dosegla največje čitalnice v deželi. Vendar bolj kot so Slovenci s pomočjo čitalniškega gibanja utrjevali svojo narodno zavednost, bolj se je proti temu borila njihova nasprotna stran, ki se je družila v nemškem Schulvereinu. K njim je pristopil tudi takratni šmarski župan Ivan Lorger, za njim še Johann Löschnigg. Napetosti in nenehni spori med obema stranema so vplivali na delovanje čitalnice, ki je bila leta 1887 popolnoma opuščena.
Viri:
Iz Šmarija. Slovenski narod, 5. 8. 1884, št. 179.
Iz Šmarija pri Jelšah. Slovenski narod, 8. 3. 1887, št. 54.
Občinske volitve v Šmariji. Slovenski narod, št. 116.
Zapisnik o ustanovitvi Narodne čitalnice v Šmarju pri Jelšah, 1883. (Zgodovinski arhiv Celje, Čitalnica v Šmarju pri Jelšah).
