Jeseni 1883 je v Šmarje za kaplana prišel pesnik in duhovnik Anton Aškerc, ki se je vneto zavzemal za svobodo slovenskega naroda in uveljavitev slovenskega jezika ter se takoj vključil v šmarsko kulturno življenje.
Potreba bo prostoru za druženje ob slovenski besedi, glasbi in plesu je tako kot v mestih vzplamtela tudi na podeželju. Kaplan Anton Aškerc in veleposestnik Franc Skaza sta s pomočjo nadučitelja Franca Jurkoviča, ki je vodil tudi okrajno šolsko in učiteljsko knjižnico, okrajnemu zastopu predlagala, da se v Šmarju ustanovi narodna čitalnica. Aškerc je v Francu Skazi, Francu Jurkoviču in Francu Ferlincu kmalu našel svoje somišljenike in iskrene prijatelje. Skupaj so se borili proti nemški strani zvestim tržanom, ki so se zbirali v krajevni skupini Schulvereina v Šmarju, ustanovljeni leta 1883. Kmalu po prihodu v Šmarje je Aškerc v pismu Vatroslavu Holzu napisal: “Tudi “čitalnica” se utegne tukaj “pri Jelšah” skoraj otvoriti …”. Kot zaveden rodoljub in trški kaplan je pomagal pri ustanovitvi čitalnice.
Viri:
Borštnik Škerlak, M. Aškerc: življenje in delo, Ljubljana, 1939, 43–51.
Glonar, J. Aškerc v Šmarju. Ljubljanski zvon 1923, št. 1, 171–176.
V Šmariji pri Jelšah. Slovenski narod, 31. 8. 1883, št. 199.
