Mozirje je eden starejših trgov na Štajerskem. Kot kraj se v listinah omenja že leta 1146, kot trg pa 5. maja 1318. Nekatera naključna arheološka najdišča v Mozirju in okolici potrjujejo domnevo, da je kraj še starejši. V nekaterih starih zapisih je večkrat izražena misel, da je v Mozirju že v rimskem obdobju stal “castrum” ali utrjen kraj.
Trg je leta 1580 povsem uničil požar. Trške hiše so bile pretežno lesene oziroma krite s skodlami. Požar je uničil tudi vse listine trga, zato ni znano, kdaj je Mozirje dobilo trške pravice. V listinah se Mozirje omenja kot kraj že leta 1146, in sicer v darilnem pismu oglejskega patriarha Pelegrina, izdanega v Tolminu, kjer se omenja kot priča Pelgrinus de Mosiri. V listini z dne 5. maja 1318 se Mozirje prvič omenja kot trg. V datumu je zapisano: “Listina je izdana v Mozirju trgu” (Der Prif ist geben datz Prausperch in dem Marchet).
Domneva se, da je Mozirje bilo trg že pred omembami v najdenih listinah, kar lahko sklepamo iz dejstva, da je tod skozi peljala že rimska cesta do tedanje Emone. Ob takih cestnih povezavah so hitro nastajala naselja in tržni kraji. To domnevo potrjujejo nekatere arheološke najdbe. Žiga Laykauf je v svoji kroniki pisal, da je leta 1825 bil najden zlatnik iz dobe prvih rimskih cesarjev 30 cm pod zemljo na nekdanjem pokopališču v Mozirju. Nadalje je pisal o loncu, polnem rimskih kovancev, ki je bil najden v nižini proti Soteski. Prav tam je bil najden predmet iz rimskih časov, ki ga je mozirski župnik in zgodovinar Ignac Orožen narisal v župnijski kroniki. Tudi v Šmihelu so našli stari rimski zlatnik. Pod sedanjo cesto (nekdanjo rimsko) na Prihovi je stala rimska stavba, ki jo je opisal Ignac Orožen v svojih zapisih. Tam je bil najden tudi nagrobni spomenik, ki je sedaj vzidan v stari hiši ob cesti v Spodnji Rečici.
Kronist Franc Hribernik je v svoji kroniki zapisal:
Mozirje se odlikuje po najlepšem, najbolj harmoničnem licu z vzgledno razvrščenostjo hiš po dolgem v pravilnem obcestnem tločrtu, z enakomerno nadstropnimi hišami.
Na današnjo podobo trga so vplivali pogosti požari. Najstarejše ohranjene stavbe v trgu datirajo v čas po uničujočem požaru leta 1580. Na svojo starost opozarjajo z ohranjenimi arhitekrurnimi elementi, značilnimi za kakovostne trške arhitekture. V starem trškem jedu še vedno veje duh preteklosti, največji delež stavb pa je bil grajen v poznobaročnem času in začetku 19. stoletja. Portali na stavbah so iz zelenega tufa, značilnega materiala za Savinjsko dolino, ki je bil uporabljen tudi za klopi pred stavbami, kar je arhitekturna posebnost trga. Gre za pomembno stavbno dediščino, zato je bil trg temeljito prenovljen leta 2008. Danes sodi med najlepše slovenske trge. V nadaljevanju so predstavljene trške hiše in osebe, ki so živele v njih in ki so pomembno zaznamovale kraj.
Viri:
Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu.
Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje : Občinska kulturna skupnost, 1985.
Mozirje. Mozirje : Občina, 2008.
