Med najbolj priljubljenimi Prešernovimi gostišči je bila Stara pošta. Janševa Reza, ki je tam služila, je pravila, da je bil njihov vsakodnevni gost. Prešernova hči Ernestina Jelovšek je v spominih na očeta zapisala, kako je pesnika doživljal gostilničar Janez Nepomuk Mayr: »Tudi je bil preveč dobrih rok, da bi si kaj prihranil. Če je imel dve suknji ali dva para čevljev in je srečal reveža, precej ga je oblekel ali obul.« Gostilničar je tudi pripovedoval, da je Prešeren imel svoja otroka zelo rad in si je želel, da bi bila z njim v Kranju, če le ne bi zoprna Katra temu nasprotovala.
V gostilni Stara pošta je prenočeval tudi slavni hrvaški pisec Avgust Šenoa. V noveli Nagelj s pesnikovega groba je ganljivo popisal obisk Kranja in Prešernovega groba. Gostitelj Mayr in njegova žena sta ga očarala s svojo veselo prijaznostjo in delavnostjo, še bolj pa se mu je vtisnila v srce Neža, ki je v gostilni služila: »Ali ste videli roso na listju, ptico v živi meji, rdeče jabolko na šibki vejici? Taka je bila Neža.«
Gospodinja je Šenoi pripovedovala tudi o Prešernovem poizkusu samomora julija 1848: »Nekoč je malo manjkalo, da ni bilo nesreče. Sedel je mirno, popolnoma mirno in pil. Stopila sem po opravkih na dvorišče, kar naenkrat pa zaslišim iz kuhinje vik in krik. Pohitim, da vidim, kaj je. Dekleta so blede kot platno vile roke. Moj »jezični doktor« se je bil obesil na tisti veliki železni kavelj, ki je bil zabit v kuhinji nad pečnimi vratci. Zakaj, bogve. Nisem mnogo premišljevala, temveč sem brž prerezala vrv. Tako smo ga rešili.« (August Šenoa: Nagelj s pesnikovega groba, 1965, str. 25, 26)
Prešeren naj bi po neuspelem poskusu samomora napisal obešenjaško parodijo:
Prešeren, neveren,
se je obesil za cviren.
Zanimivost:
Marija Roos, vnukinja Ane in Jakoba Jalna, pa je trdila, da je Prešeren poskusil narediti samomor v Jelenovi hiši (Vir: Marija Roos: O Prešernovih obiskih v gostilni Jelen v Kranju, Sila spomina: dr. France Prešeren v spominih svojih sodobnikov, Ljubljana, 1968)
