Prenekatero sta skupaj uganila ob Lojzetovi božanski prostodušnosti v domačih in tujih gorah v dolgi vrsti let. Vmes se je vrinil kdaj tudi kak nevšečen dogodek, tako npr, reševanje ponesrečenega Lojza Cilenška s Triglavskega ledenika, kakor ga prikazuje naša sliko.
V zadnjem paru stopa zamišljeni Janko Mlakar. Nesrečni Lojze mu je skvaril veselo razpoloženje, ki ga je ta dan (12. jul. 1922) pričakoval na Kredarici, ko je v Aljaževi kapeli poročil bohinjskega prijatelja in soseda, prof. Janka Ravnika z eno svojih najprikupnejših bivših licejk. Lojze je bil med povabljenci pa je šel »zaplesat« na ledenik…
PV 1974
CILENŠKOVA NESREČA NA TRIGLAVSKEM LEDENIKU 12. 7.1922
Ko sem pomagal Cilenška vleči iz ledenega podzemnega sveta, v katerega se je hotel zaradi svoje teže svoje telesnosti preseliti, sem se spomnil, da je znani Whymper nekje tole zapisal, »Kdor hodi po zgornjih (zasneženih) delih ledenikov, ne da bi se navezal na vrv, ni ravno treba, da bi se takoj prvikrat ponesrečil; bo se pa prav gotovo prej ali slej, če bo tako ravnal.«
Janko Mlakar, PV 1936
Ko so se obmejne razmere po vojni nekoliko ublažile, sem se namenil s Cilenškom v Visoke Ture, pa ni bilo iz te ture nič. Prijatelj Lojze je namreč na tistih ploščah pod Kredarico padel tako nerodno, da si je zlomil nogo. S pomočjo nosačev, ki sem jih bi! dobil na Kredarici in pri Aleksandrovem Domu, smo ga takoj odnesli proti Srednji vasi. Prenočili smo na Uskovnici in z opoldanskim vlakom sva bila že v Ljubljani. Tu ga je čakal rešilni voz, ki ga je odpeljal naravnost v bolnišnico. Ko ga je strežaj nesel v voz, je imel precej gledalcev.
»Kaj si je pa naredil?« vpraša neki delavec sprevodnika.
»Na Triglavu si je nogo zlomil.«
»Prav mu je, hudiču. Čemu pa gor leze!«
Lojze, ki ga je slišal, mu ni nič zameril. On že ve, zakaj ne.
Da mi ni šel vizum v izgubo, sva jo udarila s Potočnikom, tovarišem iz odbora, v Ture. (Pl. Vestnik 1923.) Ko sva se na SSulecku namrazila, na Jamnikovi planini namočila, sva imela vsega zadosti, moče in mraza, ter sva se odpeljala proti domu.
Janko Mlakar, PV 1936
