Prvi vodja brežiške radijske postaje Ljubo Šteger je v začetku leta 1964 za Delo opisal začetke postaje: »Spored RTV Ljubljana v teh krajih slabo slišimo, zlasti zvečer. Zato smo začeli razmišljati o pomožnem oddajniku, da bi omogočili boljši sprejem. Razen tega je občinska skupščina prejela več pobud, naj bi občane bolje seznanjali z dogodki in problemi domačih krajev. Vzporedno s temi pobudami so razmišljali tudi člani DPD Svoboda ›Bratov Milavcev‹, da bi blizu [brežiške] opekarne in železniške postaje zgradili amaterski oddajnik. Za zadevo se je začela zanimati tudi ›Ljudska tehnika‹. Naposled so se odločili, da gredo pogledat, kakšno oddajno postajo so uredili v Šmarju pri Jelšah, da bi se pozanimali o skušnjah, možnostih … Ko so se vrnili so bili vsi ogreti za idejo ›radio Brežice‹. Tudi občinska skupščina je pokazala veliko zanimanje in potem težav ni bilo nobenih. Ideja je dozorela julija, oktobra pa je lokalna radijska postaja že oddajala.«
Pobudo brežiških radioamaterjev so začeli uresničevati zavzeti posamezniki ob politični podpori lokalnih oblastnikov ter finančni in tehnični podpori RTV Ljubljana. Slednja je bila ključna, za njo pa je stala želja po izboljšanju slišnosti osrednjega republiškega radia v (Spodnjem) Posavju. Iz tega razloga in zaradi bližine hrvaške prestolnice so v širši okolici Brežic večinoma spremljali program Radia Zagreb.
Zadnja velika ovira za zagon brežiškega radia je padla z odločitvijo RTV Ljubljana o kreditiranju izgradnje relejne postaje. Streljaj od brežiškega Prosvetnega doma je zrasel betonski objekt za opremo oddajnika, na katerega so pritrdili 45 metrov visok kovinski stolp. Antenski jambor je bil prenesen iz Domžal, kjer je stal na mestu prvega oddajnika Radia Ljubljana, postavljenega v letih 1927–1928. Oddajnik so s prostovoljnim delom postavili Alojz Cerjak, Ivan Lapuh, Anton Urek, Andrej Urek in Franc Šetinc. Medtem je studio Radia Brežice dobil streho v Prosvetnem domu, tudi zaradi možnosti neposrednih radijskih prenosov iz tamkajšnje dvorane. Studio je premogel dva prostora: petkrat tri metre veliko snemalnico ter štirikrat tri metre veliko tehnično sobo.
Srednjevalovni oddajnik Radia Brežice ni odpravil vseh težav s pokritostjo tega dela Slovenije z domačimi radijskimi frekvencami. Tako je ostalo do postavitve enokilovatnega srednjevalovnega oddajnika na istem mestu v osemdesetih letih. Po njegovi zaslugi so valovi Radia Brežice dosegli še tako temačno globel na območju občine Brežice in širše.
