Nazaj v prihodnost?

Na prvi pogled se zdi, da je era nekdanje parkovne romantike, barvitih nasadov in družabno-kulturnih srečanj v parku dokončno mimo, saj je v bližnji preteklosti naravni park vse bolj preraščal v športni park s cesto, asfaltom in betonom v svojem jedru. Skupine ljudi, zlasti mladih, ki vanj zahajajo sicer z družabnimi nameni, toda slepi za naravno lepoto in gluhi za tišino, ga pogosto spremenijo v smetišče. Toda – hkrati se vse močneje zavedamo, da je park duša našega mesta, da v njem vedno znova iščemo tiste vrednote, ki so jih tod iskali naši predniki in jih v današnjem času še posebej potrebujemo. Kljub številnim spremembam skozi čas je park ostal kulturni spomenik krajinskega oblikovanja 19. stoletja in zgodovinski člen celjskega mestnega jedra, da o njegovem pomenu v celotni urbanistični zgradbi in vsestranski ekološki vlogi niti ne govorimo.