Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Barja, močvirja in druga mokrišča so bila vedno zapostavljena in nepriljubljena območja. Tem življenjskim prostorom delamo veliko krivico, saj so zibelka življenja na našem planetu. So vrste ekosistemov, ki se nahajajo na stičišču med kopnim in vodo. V teh območjih se zemlja preliva z vodo, kar ustvarja edinstvene habitate za rastline, živali in mikroorganizme.
Mokrišče je področje, ki je redno poplavljeno s površinsko ali podzemno vodo in daje življenjski prostor mnogim rastlinam in živalim, ki za življenje in/ali razmnoževanje potrebujejo mokro ali občasno mokro prst. Več kot 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih. Te ekosisteme naseljujejo ptice, dvoživke, vodne žuželke, ribe in drugi organizmi, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju. Delujejo kot naravni filtri za vodo. Voda, ki teče skozi te ekosisteme, se očisti in prečisti, saj se škodljive snovi absorbirajo in razgradijo. To pripomore k ohranjanju kakovosti vode za pitje in ekosisteme. Mokrišča shranjujejo velike količine ogljika. Ta ogljik se shranjuje v tleh in rastlinah ter preprečuje, da bi se sproščal v ozračje kot ogljikov dioksid, kar pripomore k zmanjšanju podnebnih sprememb. Mokrišča igrajo ključno vlogo pri preprečevanju poplav, saj zadržujejo vodo, delujejo kot spužva in omogočajo postopno sproščanje vodnih tokov, kar je v letu, ko so Slovenijo in svet prizadele številne poplave, zelo pomenljiv podatek. Mokrišča so prav tako naravna znamenitost in kot taka privlačna za turizem.
Žal se področja mokrišč po svetu zmanjšujejo in uničujejo zaradi urbanizacije, kmetijstva, izsuševanja in drugih človeških dejavnosti. V zadnjih 300 letih je bila uničena polovica mokrišč v Evropi, ZDA in na Kitajskem, pri čemer so nekatera območja – vključno z Združenim kraljestvom, Irsko in Nemčijo – izgubila več kot 75 odstotkov mokrišč. Kot so ocenili raziskovalci, je skupno na globalni ravni izginilo območje v velikosti Indije. Tisočletja se je na mokrišča gledalo kot na nekoristen kos zemlje in se jih je izsuševalo. V zadnjem stoletju se to uničevanje še povečuje. Zaradi tega skupaj z vplivom podnebne krize, črpanja podtalnice, požarov in dviga morske gladine so mokrišča postala eden najbolj ogroženih ekosistemov na svetu. V Sloveniji mokrišča zavzemajo samo še 1,74 % ozemlja. Statistični podatki kažejo, da je izginilo vsaj 40 % mokrišč. Tako je bilo samo v letih med 1973 in 1991 izsušenih več kot 70.000 ha, kar pomeni skoraj 3,5 % slovenskega ozemlja (največ v SV Sloveniji ).
