Namig za prijeten izlet, na katerem boste spoznavali zgodovinsko in kulturno dediščino: obiščite Leše. Predlagamo, da se v vasico napotite peš (ali s kolesom), avto lahko pustite pri Tušu na Prevaljah. Potrebna pa je previdnost, ker je cesta ozka, promet pa kar gost.
Leše so se zapisale v zgodovino s premogovnikom, ki je deloval med letoma 1820 in 1939. Leta 1847 so v njem denimo nakopali kar trikrat več premoga kot v vseh drugih slovenskih premogovnikih skupaj (33.200 ton), največjo proizvodnjo je dosegel leta 1882 s 70.000 tonami. Največ leškega premoga so porabili v prevaljski železarni.
Na rudarsko preteklost kraja – ta se zdaj s septembrskim družinskim festivalom uveljavlja tudi kot Pravljična vas Leše – spominjajo še nekateri ohranjeni in označeni objekti. Kulturno društvo Leše je uredilo tudi učno pot Po stopinjah leških rudarjev. Obiskovalec najprej dospe do Leške kapele (zgrajena je bila domnevno zaradi zaobljube ob rudarski nesreči), nato zagleda ostanke Karbid basnge (v stavbi so nekoč skladiščili karbid), kmalu zatem pa edini še ohranjeni vhod v rudnik – v rov Frančišek, ki so ga odprli leta 1849. V središču vasi stojita Grošljev pomnik rudarju in njegovi družini, novejša je skulptura Leška lampa. V nekdanji pozivalnici/sklicevalnici (v njej so se rudarji zbirali pred odhodom na delo in ob vrnitvi z njega) je zdaj tudi Spominska soba rudarstva. V bližini je ohranjena stavba leške bolnišnice, stojita tudi še poslopje nekdanje šole in Čopova vila.
Pot lahko nadaljujemo navkreber do leških dvojčic, cerkev svetega Volbenka (knapovške cerkve) in svete Ane. Poplačana bo tudi z lepimi razgledi na leško kotanjo, Uršljo goro in Peco.
Za še podrobnejše spoznavanje rudarske zgodovine Leš so seveda na voljo strokovni zapisi, a tudi literarizirana besedila. Od poezije omenimo rudarske pesmi Berte Pavlinec, od proznih del pa pravljico Aljoše Hancmana Zaklad pod hribom, romana Jožka Jurača Kraj umira (izšel je leta 1936, leta 2020 pa je Občina Prevalje ob 400-letnici jeklarstva v Mežiški dolini in 200. obletnici začetka premogovništva na Lešah izdala prenovljeno izdajo) in roman Rudija Mlinarja Leški knapi, ki je leta 2020 izšel pri Mohorjevi družbi. Medtem ko se Juračev roman posveča predvsem zadnjemu poglavju leškega premogovnika, pa Mlinarjev zajame obdobje od leta 1889, spretno pa vanj vpleta znane zgodovinske osebnosti in dogodke ter zgodovinska dejstva.
Objavljeno na FB Moja Koroška 9. 8. 2022
