Vasica nad Prevaljami na obronkih Strojne (689 metrov nad morjem) ob Cesti mošta zaradi gostinske ponudbe pritegne številne turiste, ki pa nikakor ne morejo mimo njene kulturno-zgodovinske in športno-rekreacijske ponudbe, navdušeni pa so tudi nad lepimi razgledi, ki se odpirajo predvsem na Uršljo goro, Peco in Obir. Mnogi na tem območju nabirajo gobe in borovnice. Na novo urejene ceste bodo veseli tako avtomobilisti kot kolesarji, pohodnike pa v kraj pripelje Rekreacijska pot ali steza s Strojne.
Zanimivo je že izhodišče, saj je cesta, ki vodi proti Šentanelu in se pri gostišču Krivograd odcepi z glavne prometnice, speljana pod mogočnim Štoparjevim mostom iz leta 1863. Poznavalci pravijo, da je ta kamnit (kamen je z Volinjaka) most, dolg približno 200 m, sloneč na štirih nosilnih stebrih, visokih približno 40 metrov, izjemen tehniški spomenik na Koroškem in eden najlepših železniških viaduktov na Slovenskem. Njegova posebnost je, da je grajen v ovinek, ki se rahlo vzpenja.
Naslednja zanimivost, ki sicer zahteva krajši odcep s poti, je Povhov mlin, star 160 let. Možnost ogleda, v preužitkarski hiši Turistične kmetije Povh pa je zdaj apartma.
Središču vasi daje prepoznaven pečat neoromanska cerkev sv. Danijela iz leta 1865 z baročnim Marijinim oltarjem. Prva cerkev naj bi tu stala že okoli leta 1050, prvi pisni viri so iz leta 1437.
Na bližnjem župnišču spominska tabla priča, da je v Šentanelu kot ‘dušni pastir’ služboval pisatelj Franc Ksaver Meško in tu med letoma 1901 in 1906 napisal tri knjige: Ob tihih večerih, Mir božji in Na Poljani.
Iz Šentanela je bil tudi glasbeni pedagog in zborovodja Luka Kramolc (1892–1974), ki zdaj počiva na pokopališču v rojstni vasi. Spomin nanj ohranja tudi vaška folklorna skupina, saj se imenuje po rojaku. Nedavno je praznovala 40-letnico delovanja. V Koroški osrednji knjižnici hranijo tudi zgodnja umetniška dela Lukovega sina, Božidarja Teda Kramolca, arhitekta, slikarja in pisatelja, ki pa je živel in ustvarjal v Kanadi.
Šentanelec po rodu je bil tudi kulturni delavec, literat in esejist, predvsem pa strokovnjak za neporušno kontrolo materiala, tudi častni občan ravenske občine, metalurg Mitja Šipek (1926–2015). Eno od njegovih del vsebuje tudi ime rodnega kraja: Šentanel, moje življenje.
Ime rodne vasice je v naslov svoje pesniške zbirke vključila tudi Majda Senica Vujanović. Ilustracije za njeno knjigo Mavrica nad Šentanelom, tudi naslovno podobo Šentanela, je prispeval Stanko Lodrant.
O svojem dedu Cirilu Marinu, piscu kronike in pevcu, je roman napisal pisatelj Rudi Mlinar, naslovil ga je Ciril iz Šentanela.
Svoj prispevek k podobi središča kraja je dal tudi koroški kipar Andrej Grošelj (1947–2011), iz lesa je izdelal pomnik NOB, posvečen partizanom, padlim v boju za svobodo, in žrtvam fašističnega nasilja.
Iz povsem drugega časa, že davno minulega, pa je propadajoča Brusnikova kajža iz leta 1652, ki še spominja na staro arhitekturo. To je v vasi še opaziti, predvsem kot kritino s cepljenimi deskami (šitlni). Na kmetiji Dvornik imajo tudi kmečki muzej.
Ime Šentanela v novejšem času po domovini in svetu ponaša vrhunski gorski kolesar Vid Peršak.
Značilnost Šentanela je tudi moški pevski zbor Šentanelski pavri, pevci pojejo brez not.
Šentanel je bil leta 2018 v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna prepoznan kot tretji najlepši izletniški kraj, o čemer se lahko informiramo pri tabli pred športno-rekreacijskim centrom nad vasjo, kjer je med bližnjima lipama umeščena kapelica sv. Uršule. Tudi sicer je v okolici kar precej sakralnih znamenj, izpostavimo kužno znamenje iz 16. stoletja.
Objavljeno na FB Moja Koroška 7. 11. 2022
