Kako smo začeli

V oktobru istega leta je bil napravljen natančen načrt delovanja Univerze s tremi izobraževalnimi programi, ki jo je do januarja leta 1998 vodil Niko Veber. Za njim je vodenje prevzela bibliotekarka Slavica Hrastnik. Ob koncu leta se je v šestih krožkih izobraževalo že 100 slušateljev. Univerza je dobila tudi celostno podobo (članske izkaznice, spletno predstavitev, plakate),  uvedli smo pisno obveščanje članov in plačilo simbolične članarine. Vodja dejavnosti in dve mentorici so opravile dodatno izobraževanje na Andragoškem centru. Širši javnosti smo se predstavljali s sodelovanjem na raznih okroglih mizah na temo starejših in na sejmu Senior. Pripravili smo predstavitvi literarnih zbornikov Ko spregovori srce in Ko spomini ožive, razstavi ročnih del Za oči in srce in V spomin na babice ter prvo likovno razstavo. Vsako leto večji izbor ponujenih izobraževalnih programov je privabil tudi vedno več novih članov.   

V jubilejnem desetem šolskem letu je bilo vpisanih že 467 članov, delovalo pa je 26 krožkov. Za uspešno izobraževanje in organizacijo prijateljskega druženja ljudi v tretjem življenjskem obdobju je Univerza za III. življenjsko obdobje Osrednje knjižnice Celje 11. aprila 2004, na praznik mestne občine Celje, prejela Bronasti celjski grb. Ponosni smo, da je bilo naše prizadevno delo na področju neformalnega izobraževanja v lokalni skupnosti prepoznano in nagrajeno z visokim občinskim priznanjem. 

10. obletnico smo obeležili 7. maja 2004 s proslavo v Narodnem domu  in izdajo obsežnega zbornika z naslovom »Človek živi, dokler se uči«, v katerem je predstavljen razvoj dejavnosti. 

Besede naslova so postale  vodilo članov univerze, smer njihovega razmišljanja in način življenja, kar se kaže tudi v rezultatih dela v letih do sedaj. Kontinuirana rast vseh statističnih pokazateljev Univerze in zadovoljstvo članstva potrjuje pravilnost odločitve knjižnice za krepitev njene vloge na področju sociale in izobraževanja.