Trška gora je 428 m visok hrib, ki se dviga nad levim bregom reke Krke, približno 3 km severovzhodno od Novega mesta in sodi med najstarejše in najbolj znane vinogradniške gorice na Dolenjskem.
V najstarejših arhivskih dokumentih se območje današnje Trške gore omenja kot »Weinperg«, kot Trška gora pa od leta 1461 dalje. Tako se imenuje zaradi meščanskih vinogradov na njej, druga razlaga pa je, da ime izhaja iz besede trsje, ki ga je bilo obilo na hribu. Po geografskih opredelitvah sodi Trška gora v Krško hribovje. Zemlja je ilovnata in lapornata, voda je iz kapnic. Njeni prvi znani lastniki so bili stiški menihi, ki so že leta 1135 dobili od oglejskega patriarha več vinogradov na Trški gori, vinske shrambe pa so imeli na gradu Bajnof.
Vinogradniške gorice so s svojo izpostavljeno lego značilen krajinski vzorec, po katerem se Dolenjska razlikuje od nekaterih drugih slovenskih pokrajin. Trška gora je s treh strani obdana z vinogradi, kjer se prideluje cviček, severno pobočje pa je gozdnato. Že od druge polovice 19. stoletja je to znana razgledna in priljubljena izletniška točka Novomeščanov z romarsko cerkvijo Marijinega rojstva na vrhu.
Pisatelj Janez Trdina jo je takole opisal: »Nekoliko tresljajev od Novega mesta stoji tako prijazna gora, da se mi ne more zameriti, če ji dam novo ime: Veselica.«
Do danes se je podoba Trške gore spremenila do takšne mere, da v njej ne moremo več prepoznati nekoč posebne dolenjske vinogradniške krajine, saj so stare zidanice in hrame zamenjali sodobni vikendi.
VIRI IN LITERATURA:
Štepec Dobernik, Dušan, Simič, Mitja. Razvrednotena Trška gora: nekoč v ponos, danes razvrednotena vinogradniška krajina. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, Let.15, št.1(91), februar 2004, str. 47-52.
