V Aškerčevi ulici je že v šestdesetih letih 19. stoletja stala manjša gostilna Pri labodu. Jurij Strauss je pričel z gradnjo hotela že leta 1873 in gradnjo zaključil leta 1892 tako, da je obstoječi stavbi dozidal še eno dvonadstropno krilo. V hotelu je v letih od 1882 do 1897, ko se je preselila v Narodni dom, delovala Celjska narodna čitalnica. V najemu so imeli nekaj sob, v katerih so prirejali čitalniške večere, gledališke predstave in koncerte.
Leta 1901 sta hotel kupila Jožef in Terezija Rebevšek, ga obnovila in zaradi bližine pošte preimenovala v
Hotel Pošta. Hotel je imel lastno klavnico s hladilnico, ki so jo uporabljali tudi za hlajenje pijač; hranili so zlasti vina iz Ptuja, Maribora, Posavja in Bizeljskega. Meso in mesne izdelke so izvažali celo v tujino, predvsem v Italijo. Sloveli so po dobri kuhinji, saj so na kuharskih tekmovanjih na Dunaju in v Parizu leta 1912 prejeli zlato in bronasto priznanje. Leta 1928, ko je hotel vodil Franc Rebevšek, je bilo gostom na voljo 35 sob s 45 posteljami. V hotelu so prenočevali predvsem trgovski potniki iz vse Jugoslavije, lesni trgovci, trgovci s hmeljem, ki so prihajali iz vse Evrope, poleti pa tudi številni turisti.
Od leta 1935 je hotel vodila Marija Rebevšek, ga leta 1938 ponovno preuredila in posodobila. Dozidala je novo kuhinjo, teraso, nekaj sob, zaklonišče za goste in preuredila hleve v avtomobilske garaže. Hotelsko restavracijo so obiskovali tudi številni dnevni gostje, ki so prihajali na malice in kosila.
Po letu 1941 so se za hotel začeli slabi časi; najprej ga je zasedla nemška, po letu 1945 pa jugoslovanska vojska. Marca 1948 je bil nacionaliziran in družina Rebevšek se je morala izseliti. Žal sedaj niti stavba nasproti pošte v Aškerčevi ulici ne stoji več; morala se je umakniti novemu poslovnemu kompleksu in reki avtomobilov, ki vsako jutro preplavi Celje.
—-
Vir: Tatjana Kač, Vladimir Šlibar, Stare celjske gostilne, Osrednja knjižnica Celje, Celje 2002.
