V tridesetih letih sta ti dve stavbi bili glavni socialni ustanovi v Domžalah. Marca 1929 je hranilnica in posojilnica na javni dražbi kupila posestvo z dvema hišama in gospodarskim poslopjem slamnikarskega tovarnarja Franca Cerarja. To posestvo je bilo nato prodano župniji.
Bernik je takoj pričel s prezidavo obeh domov in s pridobivanjem dovoljenj. Dotedanjo tovarno so preuredili za namen Dobrodelnega doma, ki je bil namenjen »onemoglim in hirajočim«, stanovanjsko hišo pa za Otroški dom, za sirote in nepreskrbljene otroke, otroški vrtec in dnevno zavetišče. Po vseh pripetljajih sta leta 1930 začela z delovanjem. Vodenje obeh domov so prevzele šolske sestre III. reda sv. Frančiška iz Maribora. Otroški vrtec je sprejemal otroke, stare od 4 do 7 let. Dnevno zavetišče je imelo prostore v 1. nadstropju Otroškega doma in je bilo namenjeno šoloobvezni mladini v času, ko ni bilo pouka. Tukaj je deloval še dom – internat za nepreskrbljene otroke, ki niso imeli staršev ali skrbnikov. Sprejemali so otroke od 4. do 14. leta, ki so bili v popolni in celodnevni oskrbi doma.
